ZBADANJA IN NAKLADANJA
Kot najbrž poznamo, je Ludwig van Beethoven v svoji 7. simfoniji uporabil šestosminski punktirani ritem (glej shemo!). V žargonu strokovnih krogov jo prav zaradi tega imenujejo »Amsterdam« simfonija, saj je po mnenju dirigentov tako najlažje vcepiti v glavo pravilno interpretacijo tega ritma svojeglavim orkestrašem (Predstavljajte si dirigenta, ki s privzdignjenimi obrvmi v rahlem poskoku odvisno od telesne teže udarjajoč s taktirko po pultu le-to ponazarja: »Pejmo! En, dva: Amsterdam, Amsterdam,…« O tem, kako bi bilo to videti pri dirigentkah, pa morda kdaj drugič. Tam je interpretacija odvisna tudi od drugih dejavnikov). Mesto Amsterdam je na to še posebej ponosno, saj na njenih vpadnicah zasledimo napis: Welkomen uit staadt denn sehst aahteln taakt (v prevodu: Dobrodošli v mestu šestosminskega takta).
Ker se taisti ritem pojavlja tudi v številnih primerih pri pouku (za flavtiste na primer: Gariboldi), predlagam, da se za ohranjanje slovenske identitete uvede soroden pripomoček, kot je navedeno spodaj. Hvala! Menim, da je to pomemben korak za razvoj slovenskega podeželja. (Hkrati pa v imenu uredništva pozivam bralce, da podajo tudi morebitne lastne predloge).
Am - ster-dam, Am - ster - dam
Vrh - po - lje, Vrh - po - lje (na Vipavskem območju)
Vr - hov - lje, Vr - hov - lje (na Sežanskem)
Vi - pol - že, Vi - pol - že (v Goriških Brdih)
Vir: Atlas Slovenije
V času nekdanje carske Rusije in kasnejše Sovjetske zveze je živela rodbina izvrstnih instrumentalistov. Imeli pa so eno samo pomanjkljivost, namreč stalno so se motovilili med pasažami, kar dokazujejo tudi njihova celotna imena.
Stalnij Semotovilič Medpasažin
Semotovilij Stalnijevič Medpasažin
Medpasažij Semotovilič Stalnijev
Stalnij Medpasaževič Semotovilin
To pa je še en pomemben virtuoz s Češke: Jan Nepoduk Krivoposluchal
V prejšnji številki smo poročali o napredovanju za eno mesto, tokrat pa objavljamo vest, da je
Šurc zdrknil na dno pete miljarderice. O vzrokih raje ne bi …
Matjaž Šurc