Srečanje s profesorjem Victorjem Srugom

 

V soboto 22. februarja 2003 je na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini potekalo srečanje učencev petja iz razreda Jerice Rudolf s profesorjem Victorjem Srugom, docentom na Visoki šoli opernega Gledališča Colón v Buenos Airesu.

 

         Preživeti seminarski dan s tako uspešnim učiteljem petja je vsem enajstim udeležencem najprej pognal strah v kosti, nato pa je vedno bolj zmagovala zavest o novem pevskem izzivu, izkušnji ter vsem koristnemu znanju in informacijah, ki nam jih lahko izkušeni prof. Srugo da. Že ob prihodu smo bili presenečeni nad njegovo preprostostjo in neugasljivo energijo, ki je izžarevala iz njega. Njegova navdušenost in smisel za humor sta premagali tudi jezikovne ovire in tako smo se lahko najprej lotili pravilnega dihanja. Da je to najpomembnejši element petja, smo spoznali že po tem, ker smo se z raznimi dihalnimi vajami, skupinsko in posamično, ob preprostih in vsem razumljivo predstavljenih primerih in z mnogimi nasveti vsakemu udeležencu posebej ukvarjali kar polovico dneva.

           Delovno in sproščeno vzdušje med učenci se je nadaljevalo tudi, ko smo s tehničnimi vajami in pripravljenim programom profesorju predstavili svoje glasove. Prav pri tem me je najbolj presenetilo to, da je vsakemu pevcu posebej že po nekaj tehničnih vajah povedal, kaj dela dobro, katerih tehničnih stvari se že zaveda, jih pa pri petju še ne zna pravilno uporabljati, s čim se bo moral še soočiti. Z isto sapo pa je že svetoval in dajal domače naloge, da bi te pomanjkljivosti vsak posebej odpravil, doma vadil, spoznaval sebe in tako napredoval pri petju. Kot najpomembnejše je vsem skupaj zapovedal, da petje niso samo note in tehnična podkovanost, ampak pevec, ki glasbo doživlja in jo s petjem interpretira ter na nešteto načinov lahko predstavi poslušalcem. Zato je pomembna  tako drža pevca kot tudi njegova izraznost.

 

         Z veliko nasveti in zavestjo, da si je vse zapisala tudi naša učiteljica (kar pomeni, da bomo še pošteno delali), povrhu pa še prijetno utrujeni smo občudovali potrpežljivost in energijo profesorja, sami pa spoznali, da nam petje veliko pomeni in nam zato ne bo težko delati domačih nalog, ki nam jih je profesor dal. Po mnogih vajah se namreč vidijo, slišijo sadovi.

 

Ana Kodelja