Konec dveletnega zborovodskega tečaja na Glasbeni matici Trst

 

            Celotno primorsko območje je zelo bogato z zborovsko dejavnostjo; v tržaški pokrajini ima skoraj vsaka vas svoj zbor in v večini primerov tudi več pevskih skupin. V malem prostoru delujejo sočasno župnijski in društveni zbor, otroška skupina in morebiti še komorna moška ali ženska pevska zasedba, vsak s svojimi specifičnimi zahtevami, repertoarjem in, seveda, zborovodjo. Število strokovno pripravljenih in bolj podkovanih dirigentov pa je zelo skromno glede na povpraševanje, zato se razni ljubitelji ali glasbeniki iz drugačnih področij lotijo dirigiranja, da bi s svojim doprinosom ohranili pri življenju in delu zbore, ki imajo večkrat dolgoletno tradicijo.  Zbor, ki iz kateregakoli razloga ostane brez zborovodje ima potem velike težave pri iskanju novega, saj so vsi zaposleni pri več zborih in ne bi utegnili sprejeti še dodatnih obveznosti. Tržaška Glasbena matica je skušala odgovoriti potrebi po kakovostnejši in številnejši ponudbi z uvedbo dveletnega zborovodskega tečaja, ki se je pričel na začetku šolskega leta 2001/02. Pomemben korak naprej na poti večjega izobraževanja zborovodij na teritoriju, kjer je zborovska kultura močno prisotna, je dosegel odobravanje in podporo Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta,

ki sta postali pokroviteljici šole. Tečaj je potekal tudi ob sodelovanju Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, saj so udeleženci prihajali tudi iz bližnje Slovenije.

            Zborovodska šola je bila prva tehtnejša in bolj organizirana tovrstna pobuda, saj ni šlo za občasna srečanja ali kratkotrajne seminarje, temveč za redne tedenske lekcije iz glasbene analize, harmonije, dirigiranja, vokalne in telesne tehnike. Pouk so vodili profesorji Margarita Nosskova, pianistka, zborovodkinja in korepetitorka, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo v Moskvi,  Aleksandra Pertot, tržaška violinistka, pedagoginja in zborovodkinja ter Hilarij Lavrenčič, korepetitor v tržaškem opernem gledališču, zborovodja in skladatelj. Pouk so občasno bogatile in dopolnjevale delavnice in predavanja na temo, ki so skušale odgovarjati na vsa najbolj nujna in pogosta vprašanja in dvome, s katerimi se vsak zborovodja mora soočati. Vrsto predavanj  je odprl  skladatelj in muzikolog Pavle Merku, ki je spregovoril o temi »Slovenska ljudska pesem od zapisa do priredbe«. Sledilo je predavanje slovenskega muzikologa in zborovodje Tomaža Faganela z naslovom “Glas in njegova zgodovinska preobrazba”.

Po srečanjih, ki so bila namenjena v glavnem teoriji in zgodovini, je prišla na vrsto delavnica bolj praktičnega značaja s sopranistko in pedagoginjo Edith Kocjan, ki je odprla vrata svoje učilnice na nižji srednji šoli v Nabrežini, da bi nudila navzočim prikaz delovanja z mladinskimi glasovi in podajanja osnov vokalne tehnike. Tudi zadnje predavanje prvega leta zborovodske šole je bilo zasnovano kot delavnica: protagonistka tega srečanja je bila priznana slovenska zborovodkinja Karmina Šilec, ki je ob sodelovanju nekaterih pevk otroškega zbora Fran Venturini od Domja s praktičnim prikazom in teoretsko razlago sistematično prehodila korak za korakom idealno pot, ki vodi od ustanovitve novega zbora do nastopa. Pobuda koristnih poglabljanj glavnih tem pevske in zborovske umetnosti se je nadaljevala še letos s predavanji treh mednarodno priznanih mojstrov: zborovodja Matjaž Šček je govoril o avdiciji novega pevca, Ivan Florjanc, profesor na Papeškem zavodu za sakralno glasbo v Rimu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je osvetlil bogat svet gregorianskega korala in izvajanja srednjeveške in renesančne glasbe. Zadnje predavanje je bilo poverjeno zborovodji in skladatelju Adiju Danevu, ki je deloval po celem svetu kot vodja prestižnih opernih zborov in je spregovoril o razvoju vokalne tehnike od belcanta dalje s pomočjo zanimivih audio in video prispevkov.

Tečajniki so končali svojo dveletno pot z javnim koncertom z naslovom   »Zborovodje s pogledom v bodočnost«, na katerem so pokazali svoje dirigentske sposobnosti z vodenjem mešanega zbora Kapela. Diplomo ob dopolnitvi študija so prejeli Bogdan Brecelj, Peter Pirih, Erik Kuret, Mikela Šimac, Cinzia Sancin, Ada Škamprle in Mira Fabjan. Vsi so bili zelo zadovoljni s potekom tečaja, predvsem zaradi dobrega odnosa, ki so ga vzpostavili s profesorji. Večina tečajnikov je ob vpisu že vodila zbor, drugi pa so začeli delovati kot zborovodje ali korepetitorji medtem ko so obiskovali lekcije. Teorija se je takoj spremenila v prakso z dobrimi rezultati, saj so vsi ugotovili, da so z boljšo pripravo uspeli dvigati raven izvajanja svojih skupin. Navdušene besede komaj diplomiranih pevovodij so gotovo najlepša nagrada za vse profesorje in pokrovitelje te šole, ki so v dveh letih kljubovali  težavam s trdnim zaupanjem v cilj strokovnega izobraževanja mladih, ki ljubijo in spoštujejo zborovsko petje.

Rossana Paliaga