Ob koncu praznovanj še 2. del seminarja jazzovske igre in improvizacije

V soboto in nedeljo, 23. in 24. 11. 2002, smo imeli na šoli v Izoli dva mednarodno uveljavljena jazzovska glasbenika: alt saksofonista Nathanaela Suja in pianista Renata Chicca, ki sta z dvema skupinama aktivnih pa tudi pasivnih slušateljev (skupaj 32) izvedla seminar jazzovske igre in improvizacije. Skupini sta delali ločeno in skupaj in naštudirali 4 skladbe. 21 slušateljev se je nato tudi predstavilo na nedeljskem jam-sessionu v dvorani Javnega sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, potem ko sta se s tremi skladbami na začetku predstavila tudi mentorja. V ta namen smo na šoli kupili nov koncertni pianino, ki bo odslej služil kot drugo glasbilo pri pouku klavirja (del pouka na nivoju srednje stopnje).

S tem seminarjem, ki ga organizatorji ocenjujemo kot izredno uspelega, pohvale pa smo bili deležni tudi s strani udeležencev, je GŠ Izola  zaokrožila cikel praznovanj ob 50. obletnici svojega obstoja in uspešnega delovanja.

Darinka Jug

PREDSTAVITEV MENTORJEV:

Renato Chicco - klavir

Rojen v Kopru leta 1962 materi Slovenki in očetu Italijanu. Klavir se je začel učiti na izolski glasbeni šoli, se ukvarjal z jazzom že kot majhen deček in si akademsko znanje pridobil v avstrijskem Gradcu (Graz). Že v času študija je z avstrijskim jazz bandom koncertiral po vsej Evropi. Naključje je naneslo, da je skupino angažiral trobentar Woody Shaw, kar je za Renata pomenilo nov izziv, saj se je s tem spoznal s sodobnejšim jazzovskim stilom, ki ga je razvil prav ta ameriški glasbenik. Mladi pianist je tega velikega jazzista tudi z zagrizenostjo pri študiju tako navdušil, da ga je obdržal pri sebi naslednji dve leti, dokler Chicco ni prejel štipendije bostonskega Berklee School of Music in se odpravil v Ameriko, kjer je leta 1990 študij zaključil. Z željo, da bi se v soočenjih z najbolj znanimi starejšimi glasbeniki še kaj naučil in svoje znanje poglobil, se je odpravil v New York. Prva velika priložnost, da bi se predstavil velikemu občinstvu, se mu je ponudila, ko je bil povabljen v harlemski klub, da bi se pridružil ritmični sekciji Wednesday night jam session.  Tam je igral z veterani, kot sta saksofonista James Spaulding in Junior Cook. Slišal ga je Lionel Hampton in mu takoj ponudil delo v svojem orkestru - big bandu. Tu se je med drugim naučil nove velike lekcije: ni namreč tako pomembno, kaj glasbenik lahko napraviš kot posameznik, kot to, kdaj in kako to narediš. Jazz je zvrst glasbe, ki »ima opravka s skupnostjo«: glasbeniki lahko kaj naredijo skupaj. Naučil pa se je tudi, da nikakor ne moreš biti dober jazz glasbenik, če ne znaš poslušati.

Leta 1991 je na avdiciji Chicca poslušal in ga potem tudi angažiral Jon Hendricks, pri katerem je bil poslej na turnejah in snemanjih kot stalni spremljevalni pianist. Kot tak se je potrdil tudi mednarodno. Po tem obdobju pa se je lotil tudi komponiranja. Sedaj Renato Chicco živi v Veroni in se je ob tem, da še naprej aktivno muzicira s številnimi velikimi imeni evropskega in svetovnega jazza, ukvarja tudi s pedagoškim delom, ki ni omejeno le na kraj bivanja, saj v zadnjem času poučuje tudi na jazzovski akademiji v Grazu.

 "Verjamem v estetiko, ki stremi po pomenljivi preprostosti,« pravi Chicco. »Glasbeniki bi morali vedno misliti na to, da na odru poslušalcem nekaj damo, ne le razkazovati, kaj vse znamo. Bistveno je stopiti v stik z nečim, kar je globlje, treba je to poskušati doseči, četudi morda pri tem nismo vedno najbolj uspešni. To je tisto, kar znajo pravi, veliki mojstri in to je bistvo glasbe nasploh: povzdigniti se proti nečemu višjemu, note so le sredstvo, da bi tja prišli...«

Nathanael Su (Nat Su) - alt saksofon

Rojen 1963 v Bülachu, Kamerun, živi v Švici. Študiral je na Visoki šoli za glasbo v Grazu - Avstrija in svoj študij končal na Berklee College of Music v Bostonu, ZDA (Professional Music Diploma). Doslej je sodeloval v raznih projektih z glasbeniki, kot so Mark Turner in Jorge Rossy, z Ursom Blöchlingerjem in Christiphom Baumannom v projektu »Cadavre Exquis«, pa tudi z Jürgom Grauom, Irene Schweizer, Francom Ambrosettijem in Ursom Voerkelom ter s tolkalistom Dietrom Ulrichom, a tudi z drugimi.

Ta kamerunsko-švicarski alt saksofonist danes uživa ugled enega najzanimivejših in najbolj znanih glasbenikov švicarske jazz scene.