GLASBENA ŠOLA IDRIJA JE PRAZNOVALA

 

Doktor France Prešeren je bil velik ljubitelj otrok. V Kranju je imel zanje zmeraj pripravljen rdeč usnjen mošnjiček s krajcarji in polne žepe sladkih fig,

zato so ga njega dni klicali “Doktor fig”.

            Ker pa moderni časi narekujejo nov trend “mega”, “full”, “top”… nazivov, se mi je ob spremnem besedilu gledališko glasbenega lista Humor in glasba gospe ravnateljice Glasbene šole Idrija Stanislave Močnik, ki pravi, da se ji je v teh dneh v sanjah prikazal sam veliki dr. France Prešeren. Predno se je poslovil, navaja, ji je obljubil, da bo Glasbeni šoli kupil med ostalimi inštrumenti tudi klavir Steinway…, porodila misel, da morebiti pa le postane nekdo tudi “Doktor Steinway.” Kdo neki bi lahko nalagal krajcar na krajcar? On že ne, saj je denar metal otrokom po ulici in pri tem pazil, kdo ga bo hitreje pobral. Otroci so ga napeto gledali, ko je krajcar  vrgel prav predse. Take reči so ga veselile, da se je od časa do časa vsaj malo nasmejal.

            In prav smeh nas je združeval od 4. do 6. februarja leta 2002 na Glasbeni šoli Idrija. V času, ko se je kultura združila s pustom, so učenci  Glasbene šole Idrija s humorno glasbo, gledališčniki Odra mladih Gimnazije Jurija Vege pod vodstvom mlade režiserke Sanje Rejc, pa s šaljivim tekstom prepletali in zapletali dogajanje, ki je ob smehu odzvanjal tudi kot osrednja občinska proslava kulturnega praznika mesta Idrija.

            Gospod Tomaž Marinko, predsednik Dramatičnega društva Idrija, je ob pozdravnem tekstu, ki je bil k sreči skrbno dolg, saj je ob globoki tišini poslušalcev, po njegovem občutku zelo dolgo, zanj predolgo, nalival vodo v klavir. Večina v dvorani je vsaj v tistem trenutku res verjela, da tudi klavir ne da ničesar od sebe, če nima zadosti žlahtne kapljice, “pardon”, vode v sebi.

            Takt ob Hummelovem Plesu z metlo, z doma narejeno vrbovo metlo, je bil strumno ubran, otrokom pa v zabavo, smeh, veselje in zadovoljstvo.

            “Full” dobra Rusova skladba, Popravilo vodovodne pipe, je izzvala smeh, ko je vodovodni inštalater zaračunal tako visok znesek, da je lastnica hišne pipe sredi odra omedlela in padla na tla. Zvoki violinskih strun so jo komaj spravili ponovno na noge.

            Tako so se vrstili drobci drugačnega do konca predstave. Nastala je tema, z ropotajočimi zvoki so se oglasila do sedaj tiha notna stojala, nastala je zmeda, preplah , vik in krik je nastopajoče pospremil k zadnji točki, ko so akterji na odru, ob glasbi A je to, ročno pospravili oder, pokrili klavir, dirigentka je vzneseno odtaktirala z dirigentsko paličico konec scenske glasbe ter dodala vzmah za priklon v čast in slavo doktorja Franceta Prešerna!

 

Valči Kavčič