DRUGI REGIJSKI KVIZ IZ NAUKA O GLASBI

 

Analiza  1. regijskega kviza iz nauka o glasbi, ki smo ga pripravili pred dvema letoma v Cerknici, je pokazala, da je izpolnil pričakovanja udeležencev, saj ga je večina ovrednotila z najvišjo oceno. To je bil obenem dokaz, da učitelji takšne oblike srečanj pozdravljajo in si želijo bienalnih repriz. Zato smo si prizadevali, da bi kviz postal eno od treh obveznih izpeljav sestankov študijske skupine.

            Ker sta od takrat minili dve leti, smo na prvem sestanku študijske skupine v tem šolskem letu na dnevni red postavili imperativ ponovitve regijskega kviza, ki naj bi se dogajal 20. marca v Ilirski Bistrici. Priprave nanj so se začele v januarju, ko sem kot novoizvoljena vodja študijske skupine imenovala organizacijski odbor in strokovno žirijo, ki ji je predsedovala prof. Sindija Šiško iz GŠ Koper, kot članice pa so sodelovale prof. Marija Slosar-Lenarčič iz GŠ Ilirska Bistrica, Alda Jedrlinič iz GŠ Nova Gorica in Aleksandra Žakelj iz GŠ Idrija. Žirija je pripravila propozicije tekmovanja (k sodelovanju so se lahko prijavile ekipe učencev 3. ali 4. razreda NGL, ki so bili rojeni 1989.leta ali kasneje), se odločila za vsebino nalog ter izdelala kriterije ocenjevanja.

            Po dveh mesecih napornih priprav tako za organizatorje kot za mentorje in tekmovalce je končno napočil dan soočenja osmih ekip iz sedmih glasbenih šol. Učencem in mentorjem smo pred pričetkom podarili priponke z emblemom kviza, k svečanosti dogodka pa sta prispevala tudi nabito polna dvorana »navijačev« in prisotnost višjega svetovalca na Zavodu za šolstvo in šport iz Ljubljane  Dimitrija Beuermanna, ravnatelja gostujoče šole Laszla Balazsa in ravnateljice GŠ Nova Gorica Vlaste Vižintin, dolgoletne predsednice primorskega aktiva učiteljev NGL Staneta Umeka.

            In v kakšnih nalogah so učenci med seboj merili svoje sposobnosti, znanja, spretnosti, glasbeni spomin, ustvarjalno moč? Začetno napetost in tremo je razbila slušna naloga izbirnega tipa, pri kateri so se morali po dvakratni ponovitvi posnetka Ibertove skladbe za pihalni kvintet odločati med različnimi možnimi odgovori (vmes so bili tudi duhoviti in zabavni).Sledila sta dva diktata: prvega so zapisali po spominu, drugega po nareku dvotaktij, v tretji nalogi so slušno prepoznavali intervale ter med desetimi različnimi akordi določali število durovih in molovih kvintakordov. V nadaljevanju so s pomočjo danih ritmičnih vzorcev oblikovali ritmično vajo, eden od članov ekipe pa je moral zatem a vista ritmizirati vajo s table. Dober posluh za barvno razlikovanje so pokazali pri slušni nalogi, kjer so si v zelo kratkih presledkih sledili štirje instrumenti. Ker je ocenjevanje potekalo sprotno, rezultati pa so bili precej izenačeni, je napetost med ekipami, pa tudi med publiko rasla vse do zadnje naloge. Priredbe ljudske pesmi Katarina Barbara, katere zapis so ekipe prejele, preden so se za dvajset minut umaknile iz dvorane, so po ustvarjalni prepričljivosti navdušile. Uporaba ritmičnih in melodičnih ostinatov, zanimive barvne kombinacije Orffovih instrumentov, poznavanje in čisto petje v terčnem dvoglasju, harmonsko občutenje T-D in še kaj, vse to je bilo kar pri štirih ekipah tako dobro, da jim je žirija prisodila najvišje število točk. Po krajšem koncertu, ki so ga pripravili učenci GŠ Ilirska Bistrica s svojimi mentorji, je predsednica strokovne žirije razglasila končne rezultate:

 

1.mesto   GŠ Izola (mentor Kristina Babič) ter GŠ Nova Gorica (mentor Patricija Rutar) 60 točk ( od skupno 65)

2.mesto   GŠ Nova Gorica (mentor Alenka Peric),57 točk

3.mesto   GŠ Postojna (mentor Matej Penko), 53 točk

4.mesto   GŠ Tolmin (mentor Hermina Jakopič),50 točk

5.mesto   GŠ Cerknica (mentor Anka Švigelj) ter GŠ Koper (mentor Hedvika Boštjančič), 46  točk.

6. mesto  GŠ Sežana  (mentor Sabina Trifković-Dmitrović),40 točk

 

            Nagrade za prve tri nagrajene ekipe so prispevali naši ustvarjalci: Brigita Tornič-Milharčič(v celoti kot donator), Bojan Glavina ter Alenka Peric, nagrada za trud vsem, ki so prispevali k odlični izvedbi kviza, pa so bile nedvomno tudi pohvalne besede mag. Beuermanna ob analizi. Kviz ga je tako navdušil, da je v njem prepoznal možen model za celo državo in nas povabil na seminar za učitelje nauka o glasbi 20.aprila in 11.maja v Ljubljani.Tam sva s kolegico Sindijo predstavili idejo, organizacijsko-izvedbeno plat in vsebino našega srečanja.

            Ker je za vsak uspeli projekt potreben dober team, se moram zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k skupnemu uspehu, še prav posebej pa  požrtvovalnima kolegicama Mariji Lenarčič in Sindiji Šiško.

 

Patricija Rutar-Valič