PRIMORSKA SOZVOČJA, SPODBUDA ZA SKUPEN RAZVOJ GLASBENIH ŠOL
»Od ustanovitve naprej se Evropska zveza glasbenih šol prizadeva omogočiiti in pospeševati izmenjavo informacij in prenos organizacijskega pedagoškega in kulturnopolitičnega strokovnega znanja z namenom, da se krepi to, kar je skupnega in da postanejo razlike bolj plodne«
Tako se je glasil četrti člen Weimarske izjave o glasbenem šolstvu, ki so ga včlanjene države sestavile oktobra 1999. Zveza primorskih glasbenih šol skuša že več let konkretno uresničevati ta ideal sodelovanja in povezave s podpiranjem stikov med različnimi glasbenimi stvarnostmi na Primorskem, Od leta 1999 ima Zveza tudi uradno glasilo, in sicer časnik, ki je postal učinkovit povezovalni člen med včlanjenimi šolami in bogata izložba nasvetov in izkušenj. Na straneh revije »Primorska sozvočja« se pedagogi in njihovi učenci soočajo z delovanjem, z uspehi in s težavami kolegov ter se lahko čutijo del širšega glasbemega obzorja, v katerem je več možnosti izmenjave in skupnega razvoja.
Zvezo primorskih glasbenih šol sestavljajo šole Glasbena matica (Trst, Gorica, Špeter, Ukve), Center za glasbeno vzgojo v Kopru ( Izola, Koper, Piran), Center »Emil Komel« iz Gorice, glasbene šole iz Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Nove Gorice, Postojne, Cerknice in Vrhnike. Vsaka šola in ustanova prispeva k oblikovanju revije preko predstavnika, ki sodeluje pri uredniškem odboru in skrbi za poročanje o najpomembnejših dogodkih v svojem krajevnem okviru. Glavni urednik revije je skladatelj in pedagog Bojan Glavina, s katerim tesno sodelujeta njegova namestnica Nadja Žerjal in tehnični urednik Friderik King.
»Primorska sozvočja« se predstavljajo kot pestro glasilo glasbenega šolstva, ki se zavzema za ovrednotenje pedagoške dejavnosti in za podpiranje mlajših generacij, katerim je dejavnost ZPGŠ predvsem namenjena. Vsako številko obogati posebna priloga: Koncertne sezone na Primorskem, Srečanja glasbenih šol, a tudi dragoceno didaktično gradivo, kot sta bili notni izdaji klavirskih skladb nekaterih nadarjenih učencev ter izbor skladb za kitaro slovenskih skladateljev.
Revija skuša upoštevati čimveč glasbenih področij, od koncertov do muzikoloških razprav. V njej zasledimo zanimive zgodovinske orise včlanjenih šol, predstavitev osebnosti, glasbenikov in pedagogov, ki delujejo v okviru Zveze, poročila o tekmovanjih, revijah, tečajih, razmišljanja, napovedi o zanimivih dogodkih. Vsaka številka vsebuje pogovore z ustvarjalnimi pedagogi, s priznanimi solisti in skladatelji. Med njimi lahko omenimo dirigenta Igorja Kureta, glasbena delavca Boruta Logarja in Pavleta Kalana, skladatelja Franca Jelinčiča.
Uredniki in sodelavci ne zanemarjajo niti pomembnih obletnic in posvetijo posebno pozornost mnenju slovenskih pedagogov in ustvarjalcev. Poudarek na šolsko dejavnost se izrazi v objavi krajših poučnih razprav, posebnih navodil, utrinkov iz nastopov in lekcij skupin in solistov, a ne zmanjka prostora tudi za duhovite anekdote iz učilnic. Revija je vedno natrpana s prispevki pedagogov, ravnateljev in učencev, ki so animatorji izmenjave koristnih izkušenj, ki lahko vsebuje tudi polemike ali napoved težav in pomanjkljivosti.
Zamejske glasbene ustanove aktivno sodelujejo z revijo: vsaka številka vsebuje prispevke iz tržaške in goriške stvarnosti. Šola GM »M. Kogoj«, ki jo za uredniški odbor zastopa Claudio Furlan, je bila od začetka prisotna, najprej s poročilom o svoji 90-letnici, potem pa še s tekmovalnimi in osebnimi uspehi ter s predstavitvijo diskografskih realizacij. Iz našega kroga so prihajale tudi predstavitve učbenikov zamejskih pedagogov, poročila o festivalih, tekmovanjih in koncertnih sezonah ter intervju s skladateljem Pavletom Merkujem, ki ga lahko beremo v številki revije, ki je izšla januarja letos.
Vsi uredniki in sodelavci revije delujejo ljubiteljsko, iz prepričanja, da bo to delo pripomoglo k skupnem razvoju glasbenih šol, ki si na teh straneh prijazno sežejo v roke. »Primorska sozvočja« so brezplačni časnik, ki se opira na podporo Zveze primorskih glasbenih šol, na prispevke sponzorjev, s pomočjo katerih se je njegova oblikovna podoba že od druge številke obogatila in na navdušeno zavzemanje vseh, ki vlagajo svoj trud v nadaljevanje te skupne poti.
Rossana Paliaga
Opomba uredništva:
Članek je bil objavljen v ˝Primorskem dnevniku˝
6. februarja 2001.