POROČILO O GOSTOVANJU KRAGUJEVČANOV V SEŽANI

»Kdo je bil pobudnik in organizator proslave ob 8. februarju v KC v Sežani in kdo je pokril stroške glasbenikov iz Srbije………………«: svetniško vprašanje svetnika sežanskega Obč. sveta, ali kadar skuša politika razvrednotiti glasbeno sporočilnost mladih.

Na izpostavljeno vprašanje sem moral ravnatelj sežanske GŠ pisno odgovoriti, kar sem z zadovoljstvom tudi storil. Ni moj namen politično polemizirati v naši vsebinsko povsem drugače naravnani reviji »Primorska sozvočja«, pa moram vendarle tudi javnosti posredovati nekakšno poročilo o kronološkem poteku poizkusa ponovne vzpostavitve vezi med sežanskimi in kragujevškimi šolarji. Ker sem se o svojem obisku v Kragujevcu lanskega maja že obširneje poročal v naši reviji, naj ponovim le to, da je bil pobudnik prve povezave stikov z učenci kragujevške Muzičke škole naš učitelj violončela, prof.Boža Saramandić, katerega sem septembra 1999 »uvozil« prav iz te srbske glasbene šole. Vabilu direktorja šole prof. Radomira Tomića sem se nato z veseljem odzval in bil priča izjemni kakovosti muziciranja njihovih učencev in dijakov na koncertu »Dana škole«, 17.5.2000. Povabljen sem bil tudi na učiteljsko družabno srečanje, kjer sem imel čast in priložnost pozdraviti in nazdraviti 70-članskemu kolektivu učiteljev in sodelavcev kragujevške osnovne in srednje glasbene šole  in skleniti predhodni neformalni dogovor o navezavi stikov med našimi šolami. Že tedaj sem se veselil ideje, da te mlade glasbenike in skupinico njihovih profesorjev plasiram na naše koncertne odre, saj bi njihovo muziciranje odtehtalo marsikakšen seminar in nas osvestilo, da je edino nesebično, predano in požrtvovalno delo z učenci tista zajamčena vrednota, katero pri nas vse bolj maličimo z »nesrečnimi točkami« 

Prepričan sem, da sem ob zglednem sodelovanju s postojnsko kolegico, ravnateljico GŠ Postojna, prof. Suzano Furlan Mitev, ped.vodjem piranske Glasbene šole, Benjaminom Makovcem, v. d. direktorjem KC »S.Kosovel« Aleksandrom Peršoljo v Sežani in org. sekretarko Skupnosti Italijanov, g.Fulvio Zudić  v Piranu zgledno opravil pravzaprav ( kot »naklada«  sežanski občinski svetnik ) »tvegano« nalogo, s čemer se ponašam. Prisrčno zahvalo sem  dolžan tudi piranski županji prof.Vojki Štular, ki je srbskim gostom priredila sprejem, ki ga je lepo izpeljal g.podžupan Ugo Fonda. Srbski gostje so si ogledali mesto Piran, koncertirali v salonu Tartinijeve rojstne hiše in se s piranskimi gostitelji in od njihove bogato obložene mize v Hotelu PIRAN, poslovili z nepozabnimi vtisi. Gostje so si poleg predhodnih dveh koncertov v Sežani in v Postojni ogledali še Štanjel, kobilarno v Lipici, pršutarno v Šepuljah, vinsko klet v Pliskovici, pred postojnskim koncertom pa še Postojnsko jamo.  Za našo gostoljubnost so nam izredno hvaležni, kar dokazujejo tudi s povabilom, da ekipo do 25 glasbenikov ( učencev in učiteljev ) iz mest, ki so jim nudila pristno in nesebično gostoljubnost v najkrajšem možnem času povabijo na povratni obisk v Kragujevac. Skupaj se veselimo, da sta naši državi decembra 2000 navezali diplomatske stike in da nas je predsednik Milan Kučan dne 9.12.2000 s podpisano deklaracijo zavezal k sodelovanju na kulturnem, športnem in gospodarskem polju.     

Dolžan sem pripisati, da sem se v Kragujevcu rokoval z nekaterimi mojimi starimi znanci s srečanj ob nekdanjih zveznih tekmovanjih učencev in študentov glasbe SFRJ ob skupni ugotovitvi, da delujemo in izgorevamo za mlade tako kot pred leti v skupni državi in da nam je lepo ob ponovnih srečanjih ne glede na druge potne liste v žepu. Zadovoljen sem tudi, ker mi je uspelo gostovanje srbskih glasbenikov plasirati v vseh treh mestih mojega 38-letnega glasbeno pedagoškega službovanja (Piran 1965-81, Postojna 1982-89, Sežana 1989-01), kar naj bi pomenilo moj poklon kolegom in sredinam s katerimi sem sodeloval, vodil mestne in ustanavljal mladinske pihalne godbe – do praga upokojitve

Leander Pegan