50 LET GLASBENE ŠOLE TOLMIN

 

Glasbena šola Tolmin v letošnjem šolskem letu praznuje 50-letnico delovanja. Začetki sicer segajo še nekaj let nazaj, ko je bil na predlog Ministrstva za prosveto in kulturo v Ljubljani po radiu objavljen poziv, »naj se takoj obnove vsa zatrta društva na Primorskem«. Občinska odbornika Viktor Sivec in Alfonz Štrukelj sta tako 21. julija 1945 sklicala sestanek, ustanovni občni zbor vseh zainteresiranih domačinov, kjer so popravili stara društvena pravila in jih predložili Komandi mesta Tolmin v odobritev. Rokodelsko bralno društvo Mirko Skočir, kasneje preimenovano v Slovensko kulturno in umetniško društvo Simona Gregorčiča, je bilo ustanovljeno po hitrem postopku, v njem pa so vodilna mesta zasedli znani domači kulturniki.

 

Društvo je imelo več odsekov, glasbeniki pa so bili še posebej aktivni. Prav slednje je bilo temelj, iz katerega se je postopoma oblikovala glasbena šola. Pevski zbor je vodil Vinko Filli, godalnemu orkestru je najprej dirigiral Ljubo Slamič, kasneje pa še Anton Knap. V kroniki iz tistega časa beremo, da je Knap »osnoval tudi godbo na pihala, a je le počasi napredovala, ker ni bilo pravih trobil na razpolago. Igrali so na instrumente raznih tipov, ki jih je odvrgla italijanska vojska ob begu konec vojne«. Jeseni 1950 so odprli oddelke za godala, klavir, pihala, trobila ter harmoniko. V šolskem letu 1951/52 so se glasbeniki ločili od društva in z odločbo Okrajnega ljudskega odbora za prosveto in kulturo v Tolminu postali samostojen zavod z imenom Nižja glasbena šola Tolmin.

 

Danes je Glasbena šola Tolmin sodobna ustanova, ki je iz skromnih začetkov v petdesetih letih zrasla v razvejano zasnovano glasbeno šolo, ki uspešno opravlja svoje poslanstvo in se je trdno ukoreninila v svojem okolju. Tudi dislocirani oddelki v Bovcu, Kobaridu, Podbrdu in na Mostu na Soči so v svojem kraju pomembni dejavniki kulturnega življenja. Učenci pogosto sodelujejo pri najrazličnejših prireditvah, v zadnjem desetletju pa so opazni tudi rezultati s tekmovanj. Tudi število učiteljev je v zadnjem desetletju močno naraslo. Danes je na šoli trinajst učiteljev v rednem delovnem razmerju in deset zunanjih sodelavcev. Ravnateljica Slavica Mlakar, vodenje šole je po uspešnem ravnateljevanju Pavleta Kalana prevzela pred desetimi leti, skuša predvsem razširiti ponudbo in se v okviru zakonskih možnosti približati širokemu, modernemu šolskemu konceptu. Vsa leta dominanten pouk klavirja se vse bolj »umika« drugim glasbilom, tudi ljudskim (citre ...), pestrost pa je pomembna tudi zaradi oblikovanja komornih sestavov in pihalnega orkestra. Žal ima šola v Tolminu največ problemov zaradi neprimernih prostorov. Orkester nima svoje učilnice za vežbanje, individualni pouk poteka v zvočno slabo izoliranih sobah, učitelji nimajo svoje zbornice, administracija se »duši« v pretesnem prostoru, koncertna dvorana pa je večnamenski prostor šolskega centra, v katerem je koncert mladih glasbenikov vse kaj drugega kot estetsko doživetje.

Kljub težavam, ki jih bodo v prihodnje ob podpori ustanovitelja šole zagotovo rešili, pa so ob slavnostnem jubileju pripravili niz prireditev, s katerimi bodo počastili praznik in obenem najširši javnosti predstavili del svojih aktivnosti. Naj kar kronološko navedemo dejavnosti, ki so (ali pa še bodo) počastile »abrahama«:

- 10. 11. 2000  koncert solopevcev iz GŠ Idrija

- 27. 11. 2000  Komorna glasba skozi stoletja: klavirski trio: Fabio Devetak, flavta Aleksander Sluga, violončelo Paola Chiabudini, klavir

- 18. 12. 2000  koncert harmonikarja Marka Hatlaka

- 11. 2. 2001  klavirski duo Andreja Lenardič in Valentina Pavio  v Podbrdu

- 20. 4. 2001  koncert violončelista Vasje Legiše na Mostu na Soči

- 24. 4. 2001  koncert pianista Sijavuša Gadžijeva v Tolminu

- Koncertna turneja mladih glasbenikov:

- 18. 4. 2001 – Kobarid

- 26. 4. 2001 - Bovec

- 10. 5. 2001 - Podbrdo

- 18. 5. 2001 - Most na Soči

-  23. 5. 2001 - Tolmin

Osrednja slovesnost ob 50-letnici, kjer bosta predstavljena tudi obsežen zbornik zgodovine glasbene šole in zgoščenka z radijskimi posnetki učencev, bo 25. maja.

 

Jožek Štucin