MLADE GORIŠKE VIOLINISTKE

Od 16. do 22. aprila 2001 je v Gorici (Italija) potekal 19. mednarodni natečaj »Alfredo in Vanda MARCOSIG« za mlade violiniste in 9. mednarodni natečaj za mlade violončeliste. Natečaj zajema razširjen prostor »ALPE ADRIA«, saj prihajajo na tekmovanje mladi iz Hrvaške, Slovenije, severne Italije in Avstrije, tja do Salzburga. Pri violini so tekmovalci razporejeni na štiri kategorije glede na starost: od 7-10, 11-14, 15-18 in 19-24 let. Glasbena šola Nova Gorica je na tekmovanje prijavila tri violinistke, vse iz razreda prof. Jurija Križniča: Mihelo Brecelj (11 let – kategorija B), Mojco Batič (10 let – kategorija A) in Veroniko Brecelj (6 let – kategorija A). Udeleženci so morali za tekmovanje pripraviti koncert in tri etide, od katerih je ocenjevalna komisija izbrala eno.

Mihela Brecelj se je lani na istem tekmovanju dobro odrezala (dobila je posebno nagrado Kulturnega centra Lojze Bratuž). Letos pa je bila konkurenca izredno močna, poleg tega pa je bila med najmlajšimi v svoji (B) kategoriji, tako da je dobila priznanje za udeležbo. Njen kljub vsemu uspešen nastop je na klavirju spremljala prof. Barbara Mačkić.

Zelo uspešni pa sta bili mlajši tekmovalki v kategoriji A. Mojca Batič (»posebna nagrada A. in V. Marcosig«) in Veronika Brecelj, ki je dobila 3.nagrado. Mali Veroniki so podelili tudi nagrado za najmlajšo udeleženko tekmovanja, saj ima šele šest let in je njen profesor celo dvomil, da jo bodo sprejeli med tekmovalce zaradi njene mladosti! Veronika je bila zelo navdušena, posebno, ko je izvedela, da imajo nagrajenci organizirano enotedensko turnejo s koncerti v Gorici (Kulturni center Lojze Bratuž), Benetkah (»Cipresna dvorana« – Fondazione G. Cini), Celovcu (Modra dvorana Koncertne hiše), Salzburgu (»Dunajska dvorana« – Mozarteum), Novi Gorici (dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) in v Ljubljani (Rdeča dvorana Mestne hiše).

Seveda so turneje za otroke zelo naporne, zato smo koncert v Salzburgu izpustili, Mojca Batič pa se je odločila, da tudi v Celovcu ne bo nastopila, čeprav se je ostalih koncertov udeležila.

Obe mladi violinistki sta se zelo zrelo predstavili na nastopih. Nenazadnje je stalno ponavljanje iste skladbe večer za večerom, vmes pa dolge ure vožnje zahtevalo že kar profesionalizem. Vsak nastop pred publiko zahteva veliko energije in pripravljenosti, da zaigraš najbolje kot zmoreš, čeprav si mogoče utrujen ali nerazpoložen. Veronika in Mojca sta se izkazali vredni nagrade, ki sta jo dobili. Vsakokrat, ko sem ju spremljala na klavirju, sem čutila, da dajeta vse od sebe, tako kot otroci pač znajo – včasih bolj kot odrasli.

Vse tri mlade violinistke so seveda tudi dokaz, da mladostna energija in zagnanost prof. Jurija Križniča nista še nič manjši; mislim celo, da z vsakim uspehom rasteta in mu dajeta novo moč.

Moč za vzgojo in vzpodbujanje mladih umetnikov – kar njegovi učenci nedvomno so.

Nada Paškvan