DRAGOCENA ZMAGA MLADEGA KITARISTA

Štirinajstletni Mak Grgić iz Ljubljane je na mednarodnem tekmovanju z naslovom "5. Anna Amalia kitarsko tekmovanje za otroke in mladino" v Weimarju znova presenetil kitarsko javnost.

  Weimarsko kitarsko tekmovanje sodi nedvomno med najbolj ugledna glasbena tekmovanja v Evropi in že petič zapored je organizacijo zanj skrbno prevzelo v roke Weimarsko kitarsko združenje. Ime je dobilo po nemški plemkinji Anni Amalii, ki je v času klasicizma, kljub denarni stiski, velikodušno materialno podpirala weimarske umetnike in s tem pripomogla

k trajnem ugledu mesta Weimar kot kulturnega evropskega centra. Obiskovalcu Weimarja

je že po prvem sprehodu skozi mesto takoj jasno, da se Nemčija tega weimarskega slovesa močno zaveda, saj je v obnovo mesta očitno vložila več kakor v ostala nekdanja vzhodnonemška velemesta. V mirnem mestu regije Thüringen so tako skozi stoletja našli

umetniški navdih mnogi pesniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti - Goethe in Schiller, Bach in Liszt, Cranach in Gropius.

 Prizorišče dogajanja je bila Glasbena gimnazija v bližini gradu Belvedere, kjer je tudi sedež Visoke šole za glasbo "Franz Liszt". Zopet je bilo tekmovanje zasnovano v treh starostnih kategorijah: prva do 13 let, druga 14 do 16 let in tretja 17 do 20 let. Temelj vsega tekmovanja

so predstavljala dela iz obdobja klasike, obvezne skladbe za drugo in tretjo kategorijo pa so bile določene iz opusov nekaterih nemških skladateljev, diplomantov domače Visoke šole

za glasbo "Franz Liszt". Največ prijavljenih tekmovalcev je bilo seveda domačinov iz Nemčije, sledile pa so države, od katerih smo že vajeni slišati kvalitetno kitarsko igro: Češka, Hrvaška, Poljska itd.

 Naš Mak Grgić, učenec 6. razreda kitare na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, je bil v svoji 2. kategoriji najmlajši tekmovalec, vendar je zaradi lanskega osvojenega 2. mesta na

1. Evropskem tekmovanju za mlade kitariste "Andres Segovia"v Velbertu užival ugled favorita

in pozornost vseh prisotnih. S svojimi izkušnjami ter visokimi rezultati, doseženimi v slabih šestih letih šolanja v mojem razredu, je lahko kljub močni konkurenci samozavestno nastopil.

Naj naštejem nekaj njegovih osvojenih nagrad: Priznanje najmlajšemu perspektivnemu tekmovalcu v 1.a kategoriji na državnem tekmovanju leta 1997, 2. nagrada na državnem tekmovanju kitarskih duov s sošolko Tamaro Jankovič leta 1999, 1. nagrada na državnem tekmovanju solo kitare in priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe leta 2000, 2. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Arenzanu maja 2000, 2. nagrada na mednarodnem tekmovanju

v Velbertu junija 2000 in 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju na Dunaju septembra 2000.

  Štiri dni trajajoče tekmovanje je ocenjevala strokovna žirija v sledeči sestavi:

Monika Rost, Weimar - predsednica, Marie Hovorkova, Brno, Christel Lange, Hoyerswerda,

Susanne Schoeppe, München, Pal Paulikovics, Salzburg, Tadashi Sasaki, Kerpen, Piotr Zaleski, Wroclaw, Christiane Spannhof, Weimar. Slišali smo lahko  veliko odličnih kitaristov s perfektno tehniko, ki so izvajali virtuozne skladbe hitrih tempov, a komisija je kot kaže najbolj cenila muzikalne prvine in kvaliteto tona. Organizator se je odločil objaviti le dobitnike prvih treh mest in nekaj posebnih nagrad, zmagovalci pa so poleg Maka v 2. kategoriji bili še Florian Palier, Avstrija in Karoline Kunst, Nemčija v 1. kategoriji ter Christian Haimel, Avstrija v

3. kategoriji. Slednji je prejel še posebno nagrado za najboljšo interpretacijo skladbe iz obdobja klasike in sicer za izvedbo Giulianijeve Rossiniane št. 1, op. 119.

  Kakor se za vse najbolj cenjene festivale in tekmovanja spodobi, je tudi weimarsko tekmovanje poskrbelo za kvalitetne koncertne večere v tem času. Že na večer otvoritvenega dneva je s celovečernim programom nastopil znameniti Praški kitarski kvartet, sledili pa so še

glasbeno-literarni večer s kitaristom Pablom Sainz Villegasom in recitatorjem Berndom Lange,

koncert genialnega Hrvata Zorana Dukića, koncert zmagovalcev weimarskega tekmovanja iz leta 1999 ter podelitev nagrad z nastopom letošnjih nagrajencev.

  Priznati moram, da sem celotno tekmovanje spremljal že nekoliko lažje, manj obremenjeno

kakor lansko leto v Velbertu. Zazdelo se mi je celo, da smo že prebili led in se uveljavili med najboljšimi, vendar dobro vem, da bo letošnjo slovensko zmago, ki bo nedvomno ostala v arhivu evropskih kitarskih tekmovanj kot ponos slovenski "kitaristiki", potrebno še velikokrat upravičiti.

Anton Črnugelj

GŠ Franca Šturma, Ljubljana