TEČAJ SOLOPETJA ARGENTINSKEGA VOKALNEGA PEDAGOGA PROF. SRUGE V GORICI

V vročih julijskih dneh, ko je večina na oddihu, je bilo na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo ˝E. Komel˝ vse živo, saj se je odvijala solopevska delavnica priznanega vokalnega pedagoga Victorja Sruge. Ugledni profesor je redno zaposlen na Visoki šoli največjega opernega gledališča na svetu, teatra Colon iz Buenos Airesa. Na tem mestu je vzgojil in še vzgaja vrsto odličnih, mednarodno priznanih solistov, med katerimi je kar nekaj naših rojakov, na primer Veronika in Marko Fink.

Vezi med profesorjem in našo zamejsko glasbeno ustanovo so se stkale pred dvema letoma, med turnejo njegovih učencev po Sloveniji. Hitro je bil vzpostavljen z ravnateljem Silvanom Kerševanom in drugimi sodelavci Centra Komel tako odkrit in prijateljski odnos, da je postala Gorica prof. Srugi kar domača in je izrazil pripravljenost in željo, da bi vodil izpopolnjevalne tečaje solopetja v naši sredini. Centru Komel je uspelo tako organizirati dva tečaja v lanskem letu in, kot že omenjeno, enega letos.

Letošnji tečaj se je odvijal od 3. do 13. julija. Obiskovalo ga je 10 pevcev, med katerimi so bili začetniki, a tudi na raznih ustanovah diplomirani solopevci. Delo je bilo zelo intenzivno in je potekalo zjutraj in popoldne v prostorih SCGV E. Komel v Gorici. Pozitivno vzdušje in izkušnje pedagoga so pripomogli k temu, da so bili vsi tečajniki zelo navdušeni nad potekom lekcij. Profesor Sruga je pokazal vso svojo izkušenost, ko je vsakega pevca posebej usmerjal v odpravljanje napak. Vedno je poudarjal važnost sproščenosti pri petju, večkrat se je za zgled kar pošteno mahnil po spodnji čeljusti, ki mora biti pri pravilnem petju ˝mrtva˝.Najbolj pa se je profesor Srugo prikupil s svojo človečnostjo in z zmožnostjo se približati vsakemu učencu posebej, vsakemu na drugačen način. Tak način dela je omogočil vsakemu, da je po svojih močeh in kljub kratkemu trajanju tečaja, vidno napredoval in to se je kazalo pri vsaki lekciji. Svoje dosežke so tečajniki prikazali tudi na zaključnem koncertu, ki je bil na Goriškem gradu 14. julija, in ki je imel precejšen odmev v javnih občilih.

Ob koncu bi še povedal, da je bilo število udeležencev delavnice idealno, vendar je po svoje zanimivo, da kljub visoki kakovosti ni bilo večjega zanimanja in povpraševanja s strani solopevcev iz naših krajev. Včasih hodimo na tečaje daleč v tujino, zanemarjamo pa priložnosti, ki so lahko ključnega pomena za bodočo umetniško pot in se odvijajo takorekoč  pred hišnim pragom.

Martin Srebrnič