1. REGIJSKI KVIZ  IZ  NAUKA  O  GLASBI

 

Samoohranitveni nagon in borba za preživetje sta skupna vsem živim bitjem. To je tista pozitivna energija, s katero kljubujemo močnejšim, sposobnejšim, iznajdljivejšim. V bistvu je naše življenje tekmovanje, ki ga determinirata dve časovni točki-naše rojstvo in smrt, med njima pa se odvija niz posameznih tekem s samim seboj, s sovrstniki v šoli, s sodelavci v službi, s prijatelji, z naravo.Človek si je tekmovanja na različnih področjih svojega delovanja izmislil kot nekakšen zunanji instrument merjenja lastnih potencialov v odnosu z drugimi. Ni naključje, da so se tekmovanja na področju umetnosti »prijela« relativno pozno. Narava umetniškega ustvarjanja je narekovala spojitev objektivnega merjenja znanj in sposobnosti s povsem osebnim fenomenom dojemanja, doživljanja in vrednotenja.

Začetnik tekmovanj v okviru Zveze primorskih glasbenih šol je bil njen klavirski aktiv,ideji  so nato iz leta v leto sledili tudi drugi. Prva, ki se je navduševala nad zamislijo, da bi tudi s tekmovanji med šolami spodbujali interes za predmet Nauk o glasbi in ga izenačili z glavnim predmetom, je bila dolgoletna predsednica primorskega aktiva učiteljev Nauka o glasbi prof. Stana Umek.Najbrž je več vzrokov za takrat mlačen odziv kolegov in večletno »zamrznitev« ideje, sama bi jih pripisala pomanjkanju samozavesti, poguma in želje po oranju povsem nove ledine v sistemu glasbenega šolstva v Sloveniji sploh. Za uresničitev njene vizije je bil očitno potreben tudi čas in pravi trenutek je napočil v jeseni 1998, ko so zainteresirane glasbene šole pripravile šolske kvize kot nekakšno uverturo k realizaciji pravega regijskega tekmovanja iz solfeggia.Odziv med učenci, učitelji ter starši je bil ohrabrujoč, kviz se je izkazal kot poučna, domiselna ter ob tem še zabavna oblika pouka ter preverjanja znanja. Na žalost šolski kvizi  niso takoj zatem vodili v regijski finale, kajti vmes je posegla bolezen naše neutrudne predsednice prof. Dolores Šturman in zaustavila organizacijske načrte aktiva.A le za eno leto, kajti 1. srečanje študijske skupine je potrdilo, da je zamisel še živa in da čaka na svoje končno utelešenje.

Na februarskem pripravljalnem srečanju v Cerknici smo se učitelji dogovorili o vsebini nalog, njihovi izvedbi ter kriterijih ocenjevanja, za pripravo nalog in izbiro ustvarjalne vaje smo zadolžili posamezne kolege, strinjali pa smo se tudi z imenovanjem prof. Umekove za častno razsodnico in avtorico dveh tekmovalnih diktatov.Prepričana sem, da je vsebina predlaganih nalog, njihova izvirnost, poudarek na glasbenih sposobnostih,ustvarjalnosti, spominu, glasbeni inteligenci, analitičnemu poslušanju in še čem prepričala tudi kakšnega morebitnega skeptika med nami.Pohvalna se mi je zdela tudi zamisel o tekmovanju skupin otrok, ker se mi je zdela smiselna glede na način in naravo pouka pri našem predmetu. Pred nami sta bila slaba dva meseca časa za izbiro članov ekip ter priprav na tekmovanje, ki smo ga  sodeč po končnih rezultatih  vse šole dobro izkoristile.

 

»Veliki« dan je bil datiran na 5.april 2000, pričel pa se je s sestankom strokovne komisije ( v sestavi: prof. Brigita Tornič-Milharčič iz GŠ Postojna-predsednica ter člani prof. Stanka Močnik iz GŠ Idrija, prof. Marija Slosar-Lenarčič iz GŠ Ilirska Bistrica ter prof. Alenka Peric iz GŠ Nova Gorica ) ter organizacijskega odbora, ki sta morala pred prvo izvedbo regijskega kviza pregledati ustreznost pripravljenih nalog, uskladiti kriterije in preveriti pogoje izvedbe. Od prijavljenih osem ekip se kviza zaradi objektivnih razlogov ni udeležil SCGV Emil Komel , ravno pravšnja mešanica treme in tekmovalnega pričakovanja pa je vladalo med ekipami GŠ iz Cerknice, Idrije, Kopra (I in II), Nove Gorice, Postojne in Sežane. Pečat izjemnosti dogodka so s svojo prisotnostjo v dvorani GŠ Frana Gerbiča v Cerknici vtisnili gostje iz ljubljanskih glasbenih šol, trije ravnatelji primorskih glasbenih šol ( čeprav smo jih pričakovali več ) ter številni kolegi. V dveh urah tekmovalnega sporeda so ekipe rešile sedem nalog, ločeno pa so izdelali izredno domiselne aranžmaje k ljudski pesmi Abraham ma sedem sinu. Izvirnost in izvedbo le teh so kasneje na nastopu pred žirijo tudi sami ocenjevali in po njihovi presoji je najvišje mesto zaslužila  idrijska ekipa.

V času ocenjevanja strokovne komisije so nas izredno gostoljubni in prizadevni organizatorji popeljali na ogled rojstne hiše Frana Gerbiča, sledil pa je poučen nastop istrskega ljudskega pevca Marina Kranjaca. Seveda je napetost med ekipami doživela kulminacijo z razglasitvijo rezultatov, kjer se je pokazala odlična pripravljenost in presenetljiva  izenačenost ekip.In kakšen je bil končni vrstni red? Prvega mesta (54 točk) se je veselila ekipa GŠ Nova Gorica z mentorico prof. Patricijo Rutar-Valič, drugouvrščena ekipa iz Kopra z mentorico prof. Sindijo Šiško je prejela le točko manj,  tretje mesto (49 točk) pa je pripadlo ekipi iz GŠ Sežana, ki jih je vodila mentorica prof. Dolores Šturman.

Z majhnimi zaostanki so sledile ekipe GŠ iz Postojna, Cerknice, Idrije ter Koper- II.Ustvarjalno nalogo je komisija ocenjevala posebej ter prvo mesto prisodila ekipi iz Sežane.Otroci so se veselili priznanj in daril,ki so jih prispevali donatorji ter GŠ Cerknica in Sežana.

 

1.regijski kviz je uspel tako po strokovni kot organizacijski plati.Pokazal je na kvalitetno pedagoško delo pri še vedno zapostavljenem predmetu Nauk o glasbi in posledično tak nivo znanja in ustvarjalnosti pri otrocih, da je s to obliko vsekakor vredno nadaljevati.

 

Patricija Rutar-Valič