POTOVANJE IN DOŽIVETJA V OPOZICIJSKEM MESTU KRAGUJEVAC

Zaposlitev srbskega kolega na delovno mesto učitelja violončela v tekočem šol. Letu z deljeno učno obveznostjo na glasbenih šolah v Postojni in v Sežani, prof. Bože Saramandića, je botrovalo novi navezavi stikov med Sežano in Kragujevcem, odkoder tudi kolega Boža prihaja.

Po 15  letnem prijateljevanju učencev in učiteljev sežanske in  -letnem prijateljstvu učencev in učiteljev sežanske in kragujevške OŠ, ki je usahnilo z osamosvojitvijo naše države oziroma z zmedo, ki je zavladala v naši srbski državi, usodni za vse državljane ZRJ, sem v mestu »Krvave bajke« Desanke Maksimović znašel pred prijaznimi kolegi Muzičke škole »Dr. Miloje Milojević« v Kragujevcu.

Četrtkovo rano jutranje potovanje z osebnim avtomobilom preko HR dne..18.5. je pravzaprav minilo ob dolgočasnem goltanju kilometrov še kar vzdrževane AC preko Hrvaške vse tja do slavonske Županije, kjer se »svet ustavi«! Še poldrugo uro vožnje do hrvaško-srbske meje, kjer se nič ne dogaja, kjer nam malo pred 08. Uro pripeljejo nasproti 3 avtomobili, kjer so Hrvati razmontirali obe svoji zadnji bencinski črpalki pred mejo, tako da se naša ekipa zaskrbljeno ustavi pred zapornicami hrvaško-srbskih mejnih prehodov s skrbjo: dobimo bencin v ZRJ? 12. V vrsti pred srbsko carino čakamo 25 minut na vstop v državo in to zgolj zaradi izpolnjevanja obrazcev in plačevanja avtomobilskega zavarovanja, sicer nam nihče z obmejne srbske policije ne »posveča« posebne pozornosti. Gorivo smo k sreči našli v 10km oddaljeni bencinski črpalki, »na slovensko reg. Tablico« KP (SLO) za DEM in to za polovično ceno od naše.

Ravnina in že zaznavno zanemarjena AC mimo Sremske Mitrovice v Beograd. Razuzdano in neugledno glavno mesto ZRJ, ki je (tudi zaradi grozovitega izgleda zbombardiranih stavb) izgubilo izgled nekdanje impozantne prestolnice naše bivše skupne države, deluje na obiskovalca neprijazno in odbijajoče.

Pritisnemo na plin in za čas kosila pristanemo na cilju, v 150 km oddaljenem Kragujevcu. Utrip popoldanskega mestnega življenja ne izkazuje nikakršnega »izrednega stanja«, le okrog gimnazije je pod večer zaznati gostejši vrvež mladine s kovčki instrumentov in notami pod pazduho.

Pripravljamo se na prisostvovanje koncerta »Mladih laureata«, izbranih zmagovalcev in prvonagrajencev vseh letošnjih evropskih, zveznih in republiških tekmovanj ter festivalov na katerih so si mladi kragujevški koncertanti priigrali preko 100 odličij, plaket in diplom!

Šola, ki združuje 700 učencev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževalnega programa, (za naš ZOFVI kar preozek predmetnik), razvija tudi podružnico beograjske AG in je pri tem s poukom harmonike vodilna v ZRJ. Poslušali smo več izjemnih mladih instrumentalistov v starosti med 6. In 14. letom v kategorijah »niže muzičke škole« in nekaj izredno uspešnih mladih koncertantov, dijakov »srednje muzičke škole« in nje absolventov.

Prevzelo me je predvsem vrhunsko muziciranje učencev osnovnošolske kategorije in priznati moram, da že dolgo nisem tako atraktivno igranje klavirja, violine, violončela in harmonike, s tako visokim nivojem muziciranja najstnikov »grdo« zahtevnega programa. Tudi na drugem, koncertu naslednjega večera so me prevzeli izbrani koncertanti, najuspešnejši učenci obeh učnih nivojev šole, ki so se predstavili na svoji letni produkciji: »SVEČANI KONCERT povodom Dana škole« Nepozabni vtis mi je pustila 14-letna Ksenija Đukić, gostja z SMŠ Novi Sad, ki nas je v svojem 3. letniku SMŠ prevzela s tehnično, tonsko in prepričljivo umetniško izvedbo Lisztove Parafraze na Verdijev Rigoletto. Tudi 17-letni absolvent 4. letnika harmonike na kragujevški SMŠ, Dragan Vasiljević se je po prelepi izvedbi Angelisove Romance moral dvakrat povrniti na oder po zasluženi aplavz za svoj vrhunski nastop. Kaj pomeni v rosni mladosti pričeti z vadenjem violončela pa nam je z odlično interpretacijo, tonom, slogom, tehnično izdelano igro in zrelim muziciranjem prikazal osmošolec kragujevške OŠ, absolvent SMŠ (!!), 15-letni Alan Tomić v Forejevi Elegiji.

Poslušal sem nastop klarinetista iz 1. letnika SMŠ in absolventke flavte iz 4. letnika SMŠ. Oba sta se predstavila z dovršenim igranjem in muziciranjem, kakršnega razpoznavam in primerjam na domačih tekmovanjih ustreznih kategorij TEMSIG-a. Za lep zaključek koncerta so poskrbeli pevci šolskega mladinskega pevskega zbora z Nesićevo: »Oče naš« in Fosterjevo duhovno »O Suzana« v izvirnem tekstu z vokalno solistko ob instrumentalni spremljavi sošolcev s klavirjem, violino in violončelom.

Na moje veliko presenečenje pa na šoli zaenkrat še ne učijo trobil in tolkal in zato me je ohrabrilo, da sem ravnatelja, prof. Radomirja Tomića (specialist harmonike) skupaj z izbranimi učenci obeh izobraževalnih stopenj povabil februarja 2001 k nam na Kras oziroma na Primorsko v smislu izmenjave obiska, za kar sem si doma že predhodno zagotovil med drugim tudi županovo podporo. Srbski kolegi so najino pobudo in zadnjo besedo o realizaciji izmenjave obiskov sprejeli z burnim aplavzom in z veseljem sprejeli kraško darilo: »violo« iz šepuljske pršutarne in bučo terana, ki sva jo s kolegom Božo »prešvercala« preko vseh carin do Kragujevca.

Bil sem tudi na »ulici«, na mitingu pred »krstom« na glavnem mestnem trgu, ravno prav, da sem odkril med demonstranti zaskrbljujočo mero nemoči in zmede.

Ob poslušanju mladega in zelo nadebudnega čelista, ki je 3. letnik violončela z odliko »položio« v razredu prof. Bože Saramandića v šolskem letu 1998/99 sem se počutil krivega, saj sem fantu »speljal« učitelja, ki sodi v sam vrh srbskih čelističnih pedagogov zato ni čudno, da mi je po koncertu privrelo iz srca: »Boža, kaj pravzaprav delati Vi v Sežani!«

Bomo znali Primorci obdržati pri nas izjemno uspešnega učitelja čela, pritegniti še kakšnega srbskega violinskega pedagoga, da bi tudi znotraj ZPGŠ ustanovili vsaj en konkurenčni šolski simfonični orkester ob bok šestim že uveljavljenim na naših GŠ v SLO?

Hvala Ti Boža za možnost mojemu razkritju drugačnih horizontov, za gostoljubnost, ki so mi jo izkazali Tvoji starši in za razkritje tistih srbskih sredin, ki so s svojo glasbeno kulturo že zdavnaj v Evropi, samo trobente, rogovi, pozavne, tube in bobni naj še zadonijo s programov kragujevške MŠ, sicer smo pa zato mi tukaj........!

Leander Pegan