POGOVOR Z JOSIPOM GRGASOVIĆEM - GRGO, DIRIGENTOM PIHALNEGA ORKESTRA ILIRSKA BISTRICA
Ste pobudnik, ustanovitelj in dirigent Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, ki sedaj deluje že polna štiri leta. Na koncertu 20.maja letos v bistriškem Domu na Vidmu ste se predstavili kot vsestranski glasbenik-skladatelj, aranžer, dirigent in celo kot vokalni solist.
Povejte nekaj o vaših prvih začetkih ukvarjanja z glasbo. Kdo vas je navdušil za muziciranje?
Najprej bi rad povedal, da sem v lanskem letu 1999 slavil svoj osebni jubilej : 60 let starosti in 50 let dela v glasbi. Proslavil sem jih s pihalnim orkestrom VIČ v Ljubljani in, nadvse čudovito ,s pihalnim orkestrom Ilirska Bistrica v dvorani na Vidmu.
Težko je reči, da sem pobudnik, vendar so ljudje in kolegi, ki so vedeli s čim se ukvarjam, dobili idejo, naj bi bil jaz listi , ki bi v Ilirski Bistrici uresničil želje mnogih , da bi imeli svojo godbo, kar se je pokazalo kot pravilno in za enkrat uspešno. Skupaj z našim sedanjim predsednikom Janezom Kirnom ( ko je bil župan ) in prijatelji: Tomom Šajnom, Edkom Lenarčičem , Marjanom Blokarjem in Tonetom Štembergarjem smo, ob domači panceti in dobremu vinu sklenili, naj se lotim tega dela. Glede na več kot 240 letno tradicijo godbeništva v teh krajih, bi bila prava škoda, da godbe ne bi imeli.Tako je na enem od sestankov učiteljskega zbora naše glasbene šole na predlog mojega kolega Adnana Zubčeviča, ravnatelj g.Laszlo Balazs z učitelji sprejel sklep, naj se začne z delom Pihalnega orkestra. Danes je to že 55-članski kolektiv, sestavljen izključno iz učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica.
Začel sem kot deset letni fantič v svojem rojstnem kraju Makarska, ko nas je veliko vrstnikov in mojih bratrancev navdušil samo tri leta starejši, čudoviti trobentar Tonči Puharić, profesor trobente na srednji šoli v Splitu in ravnatelj Glasbene šole v Makarski ter seveda takrat novi kapelnik makarske godbe in moj prvi učitelj pozavne gospod Franjo Dominis.
Na kratko orišite vaša učna leta - kje in pri katerih profesorjih ste študirali in katere glasbene osebnosti so najbolj vplivale na vas?
Leta 1954 sem začel svojo glasbeno pot v Vojaški glasbeni šoli v Vukovarju. Tam sem se učil pozavno in bariton pri učitelju Maksimu Todorju Luki. Po končani šoli sem prišel v službo v Slovenijo, v Tolmin, Ilirsko Bistrico (tu sem se poročil) in Ljubljano. Ves čas sem igral (službeni dolžnosti) poleg pozavne in baritona še kitaro, tolkala in začel peti. S petjem sem pričel v Ilirski Bistrici, kar mi je pomagalo, da sem dobro spoznal takratno pevsko srenjo v Sloveniji in Jugoslaviji. Ko sem prišel v Ljubljano, sem postal solist na pozavni, vokalni solist in eden od aranžerjev v Vojaškem BIG BANDU in pihalnem orkestru.
Akademijo za glasbo v Ljubljani sem dokončal v razredu profesorja Dragiše Miškoviča, ki je kot prizadeven učitelj, glasbenik in človek, pustil name zelo močan vtis. Moram povedati, da sta na moje skladateljsko in aranžersko delo vplivala ( ko sem kot solist na pozavni prišel v takratno Godbo milice ) g. Vinko Štrucl in moj vzornik maestro Bojan Adamič.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s pedagoškim delom in kje vse ste poučevali, oziroma vodili orkestre?
S pedagoškim delom sem začel v Ilirski Bistrici 1964. leta. Učil sem še v mnogih mestih po Sloveniji. Sedaj učim na Glasbeni šoli Vič in v Ilirski Bistrici. Vodil sem godbe v Mengšu, Poštarsko godbo v Ljubljani in Postojnsko godbo. Ustanovil sem in še sedaj vodim Pihalni orkester Vič in Pihalni orkester (moje najboljše in najlepše otroke) v Ilirski Bistrici.
Bistriški pihalni orkester je v našem kraju kljub razmeroma kratkem času obstoja že precej uveljavljen. Izmed številnih nastopov izberite in naštejte najpomembnejše.
Najpomembnejši nastopi so bili:
- nastop v državnem zboru za Dan državnosti, ko nam je osebno čestital predsednik Milan Kučan
- lanskoletno tekmovanje godb v korakanju in zabavnem programu ORMOŽ 99, ko smo v svoji 2. skupini dobili srebrno odličje
- nastop v Filodramatiki Rijeka na Hrvaškem
- vsi naši letni koncerti, posebno letošnji, na katerem so se uveljavili naši instrumentalisti solisti, ansambli in vokalni solisti pred čudovito bistriško publiko
Verjetno se v manjšem mestu kot je Ilirska Bistrica pri delu orkestra srečujete tudi z določenimi težavami. Kateri so osnovni problemi, ki bi jih bilo potrebno reševati?
Težava, s katero se srečujemo je pomanjkanje denarja, kljub temu, da nam občina nudi skromno podporo, vendar glede na gospodarske razmere zavidanja vredno pomoč.
Pomagamo si s prispevki staršev, občanov in sponzorjev. Finančne težave so razumljive, nerazumljivo pa je, da imamo prostorske težave. Dom na Vidmu (bivši Dom JLA) stoji že 10 let neuporaben samo zaradi nerealiziranih (nekaterih) profiterskih in zaslužkarskih želja in nemilosti poslancev in ministrov. Borimo se in se bomo še borili za te prostore. Ti prostori pripadajo kulturi, pihalni orkester in Glasbena šola pa sta osrednja kulturna dejavnika v Ilirski Bistrici.
Kakšni so načrti orkestra v prihodnosti?
Naši načrti so jasni:
· ustrezno razširiti orkester za uspešnejše muziciranje
· izobraževanje kadrov, potrebnih za orkester
· nakup instrumentov za uresničitev programa
· snemanje naše prve kasete in CD ja
· uveljavitev v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru
Glasbena šola Ilirska Bistrica v šolskem letu 2000/2001 praznuje 50-letnico delovanja. Katere so vaše želje za prihodnost šole in kaj lahko kot najstarejši in najbolj izkušen član kolektiva svetujete mlajšim kolegicam in kolegom?
Glede številčnosti učencev smo tretja največja šola v občini. Naša šola mora pridobiti svoje pravo mesto, ki ji po dosedanjem delu in dokazani kvaliteti pripada. Cilj je pomemben posebno ob 50-letnici naše šole, ki jo praznujemo v naslednjem letu.
Težko je svetovati, kajti vsak je zase pameten. Edini nasvet je, da je najpomebnejši učenec, posameznik. Učitelj glasbe je prav zaradi narave dela v veliki meri odgovoren za formiranje pozitivne osebnosti individuuma, glasbenika ali osveščenega poslušalca.
Pogovor je pripravil Bojan Glavina