DOŽIVETJA IN OBČUTKI OB ZVOKIH NASTOPAJOČIH MALIH UMETNIKOV

Dne 1. decembra 2000 so učenci 5. razreda NOG v Glasbeni šoli Izola organizirali nastop učencev. 4. in 6. razred NOG pa so nastop poslušali in napisali svoja doživetja oz. kritike o njem. Nekateri pisci so bili tudi nastopajoči in njihovi občutki so naši.

Spise smo pustili napisane v originalu (op.uredništva).

MOJI OBČUTKI PRED, OB IN PO MOJEM NASTOPU

Agata Tomšič (6. r. NOG):

V sredo 1. 12. 2000 je ob 18.30 v dvorani glasbene šole v Izoli, 5. razred iste šole organiziral tretji nastop učencev.Med nastopajočimi učenci sem bila udeležena tudi jaz. Bila sem 23. točka med 25. in pred mano je bil še dolg program.Tokrat sem bila še kar sproščena in precej resna v primerjavo z svojo vsakdanjo osebnostjo. Bolj kot resna sem bila zelo poglobljena v svoje misli, čeprav se ne spomnim, da bi na kaj posebnega mislila.

Zaradi treme sem preslišala skoraj vse 22 točke pred mano in edina, ki mi je ostala pri srcu je bila 17.: Uroš Bubnič, 2. r. violine je igral Colledge: Kozaki. Spomnim se ga zaradi odločnosti skladbe, ki jo je zelo lepo zaigral na svojo violino. Ostalih skoraj da nisem poslušala. Ko se je začela še zadnja točka pred mojim vstopom na oder,sem se že dobesedno tresla. Najraje ne bi sploh ustopila na odru. Preden sem to komu povedala sem že zaslišala napovedovalko, ki me je predstavila publiki. Stopila sem na oder, se priklonila, si povišala sedež in se skoncentrirala na svojo skladbo. Ne bi začela takoj, če ne bi videla čakajoče face učencev v sobi pred menoj. Igrala sem Mendelssohnovo Beneško gondoljero, vsaj sem skušala, ker se mi je desna noga na pedalu tako tresla, da sem le upala, da bom lahko skladbo speljala do konca. Ko sem končala sem se še tresla in sem bila tudi zelo vesela svojega uspešnega nastopa.

Za mano sta nastopila še dva učenca, ampak ju žal, zaradi svoje navdušenosti nisem poslušala.

Ob koncu nastopa sem dobila veliko pohval in le kakšno kritiko, kar me je zelo razveselilo.

Ta je bil zame res uspešen nastop!

Katja Mahne (4. r. NOG):

Pred nastopom so bili mojo občutki lepi. Sploh ne morem razumeti. Nikoli nisem pred nastopom imela tako lepih občutkov. Vedno me je bilo zelo strah. Za ta nastop sem se počutila zelo sproščeno. Nič me ni bilo strah. Mogoče ravno zaradi tega, ker sem nastopala v orkestru, do zdaj pa še ne. Ne vem.

Ko se je nastop končal, sem malo premišljevala, kako se je to lahko zgodilo. Po premišljevanju sem ugotovila, da so bile pesmice zame, ki sem že 4. r. violine, zelo lahke. Zato sem se tudi počutila sproščeno, ker sem jih dobro znala. In ugotovila sem tudi, da nisem imela časa za strah, ker je bila naša točka prva na sporedu.

Ta nastop mi je bil zelo všeč, zato mislim, da mi bo vedno ostal v spominu in da bom še kdaj igrala brez strahu, kot sem zdaj.

Mojca Vončina (4. r. NOG):

Pred nastopom, sem imela veliko treme. Vsa sem se tresla, ker me je bilo strah. Strah me je bilo, da bi čisto pozabila pesem. Ko se je začel nastop, me je bilo še bolj strah, in še bolj sem se tresla. Pred menoj je bilo osem nastopajočih. Vedno hitreje sem prihajala na vrsto jaz. Otroci petega razreda teorije so organizirali ta nastop. Dve punci sta predstavljali vsako točko zase. No in končno sem prišla na vrsto jaz! Punca petega razreda teorije, me je predstavila. Vsa prestrašena sem prišla na oder. Priklonila sem se in zaigrala pesmico Na trati. Zaigrala sem jo brez napake! Priklonila sem se in odhitela v učilnico. Učiteljica Breda me je pohvalila.

Počakala sem do konca nastopa. Ko je nastop končal, sem stekla k očetu. Z avtom smo se odpravili domov. Ko smo prišli domov, sem pojedla in od utrujenosti odšla spat. Tako se je končal nastop in moja trema!

Tina Jazbec (4. r. NOG).

Rada nastopam, čeprav me je pred nastopom vedno močno strah. Zato sem v takih trenutkih najraje sama in si želim, da bi čimprej odigrala svojo skladbo. Ta večer sem imela srečo, saj sem bila prva na

vrsti. Roka je bila mehka, prsti so kar stekli po klavirju. Iz njega so se izlili zvoki Etide. Zatisnila sem oči: ˝Dobro mi gre.˝ Še zadnji takti in konec je mojega nastopa.

Sproščena sem se prepustila poslušanju drugih nastopajočih. Vsi so lepo zaigrali. Vložili so veliko truda. Za vse sem držala pesti in vesela sem bila, da se je vse srečno izteklo.

Hvala tudi našim učiteljicam in učiteljem, ki se trudijo z nami.

VTISI OB POSLUŠANJU NASTOPA

Martina Klodič (4. r. NOG):

Najbolj mi je bila všeč prva točka in sicer ansambel violin. Igranje šestih dečkov in deklic me je tako očaralo, da sem v moje zapiske napisala brez pomislekov oceno 10. Čeprav ne poznam skladbe sklepam, da je bila odigrana brez napak.Svojo vlogo je dobro odigrala Zarja Vatovec za klavirjem. Na pamet zaigrana srednje dolga pesem mi je do sedaj ostala pri srcu. Moram pa priznati, da Zarji kar malo zavidam, saj je zaigrala brez treme, sproščeno in brez napak.

O najslabšem pa je zelo težko povedati saj so bili vsi zelo dobri in so se dobro odrezali. Tudi s kakšno napako, vendar jim to oprostimo, ker napako lahko stori vsak. Tudi učitelj, učiteljica, učenec itd.

Se pravi, da najslabšega ni!

Barbara Avsenik (6. r. NOG):

Nastop je potekal v torek in sredo ob 18.30h. Na programu je bilo 25 točk.

Od inštrumentov smo lahko videli klavir, kitaro, flavto, violončelo, rog, trobento, bariton in bas.

Nastop je potekal lepo in mirno. Nastopali so učenci od 1. do 6. razreda inštrumentov. Meni je bil nastop zelo ušeč.

Zanimivost je bila ta, da je 12. točka Tjaša Poklar igrala klavir 3. razred Menuet v G-duru od Bacha in takoj za njo je igrala 13. točka Lea Fabjan kitara, 4. razred tudi Menuet od J.S. Bacha. Zelo mi je bila 21. točka, ki je Peter Gracar igral violončelo, 3. razred Sonata v starem stilu od Matza. Zelo lepo je igral umirjeno saj je tudi sama skladba mirna,andante. Nastopali so tudi duo flavt in trobilni kvartet. Od skladateljev smo lahko opazili Ulaga, Carullia, Kohlerja, Čajkovskrga, Nelsona, Campella, Carcassia, Grečaninova, Matza, Bacha, Schuberta, Krausa, Puhola in Sancina.

Upam, da bo še kdaj ob kratkem kakšen tak nastop.

Maša Baruca (6. r. NOG):

Tretji nastop učencev, ki je potekal v dvorani glasbene šole v Izoli je priredil peti razred nauka o glasbi. Uspešno sta ga vodili Lea in Petra. Manjše napake pri vodenju so povsem opravičene, kajti pred tako velikim občinstvom trema ˝prevzame oblast˝.

Nastop je začel ansambel violin s skladbo Sol in poper na snegu, skladatelja Selsona.

Nadvse mi je bila všeč točka Uroša Bubniča, ki je igral skladbo Kozaki za violino, skladatelja Colledgea. Tudi točka Agate Tomšič, se mi je močno vtisnila v spomin. Zaradi melodije, ki je bila zelo lepo odigrana. Pri tej skladbi sem se res lahko sprostila. Za trenutek me je celo ˝odneslo˝stran. Vedran Kogoj, ki je igral na klavir, je s Kmečkim plesom naredil zelo dober vtis na občinstvo, name prav gotova. Bilo je res skoraj slišati kmete.Boris Dobrila je zelo dobro izvajal Etido za marcato na klavir, skladatelja Hačaturjana. Sama skladba mi ni bila všeč, všeč pa mi je bila dinamika, ki pa ne bi bila opazna, če je izvajalec ne bi poudaril. Larisa Marjanovič je na blokflavto igrala Pesem, skladatelja Händela. Igrala je zelo lepo, kljub temu, da se je zmotila. Zelo dobro se je znajdla po napaki. Nekako najbolj zanimiva točka je bila točka Darie Jagnjič, ki naj bi na klavir zaigrala Chopina, in sicer Valček v c molu. Kdo ve, mogoče je imela slab dan. Bila sem zelo presenečena, ko se je trikrat zmotila in potem nenadoma vstala in dejala:˝Ne znam, ne znam˝. Prepričana sem, da bi ta točka izzvenela lepo, če bi bila izpeljana do konca. Zelo uspešno je zaključil nastop na klavirju David Kavrečič z Etido v f molu, skladatelja Moskovskega.

Na druge točke na bi dajala posebnega poudarka, ampak mislim, da je bil nastop zelo uspešno izpeljan.

učenci CGV GŠ Izola