OB IZJEMNEM USPEHU
PRIMORSKIH PIANISTOV NA 33. TEMSIG-u

V zgodovini Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) se še ni zgodilo, da bi prav vsa najvišja mesta v najštevilčnejših kategorijah - 1.a, 1.b in 1.c - zasedli izključno tekmovalci iz primorskih glasbenih šol. Rezultati letošnjega TEMSIG-a so za Primorce res izjemni:
1.a kat. - 1. nagrada: Lana Batagelj iz GŠ Postojna, učitelj Edvard Popit
1.b kat. - 1. nagrada: Meta Fajdiga iz GŠ Ajdovščina, učiteljica Helena Plesničar
1.c kat. - 1. nagrada. Armin Ćoralić iz GŠ Idrija, učiteljica Helena Plesničar
K vrhunskim rezultatom spadata tudi:
1.c kat. - 2. nagrada: Anže Vrabec iz GŠ Nova Gorica, učiteljica Ingrid Silič
1.c kat. - 3. nagrada: Marko Kanalec iz GŠ Tolmin, učiteljica Tatjana Cimprič
Če k temu dodamo še v 2.a kat. 1. nagrado Danijela Breclja iz Nove Gorice in 2. nagrado Urške Babič iz Ankarana, sicer dijakov SGBŠ iz Ljubljane, obeh pri prof. Sijavušu Gadžijevu, je »primorski« uspeh res skoraj neponovljiv.

Sicer je bilo letošnje tekmovanje v disciplini klavir solo za marsikaterega udeleženega učitelja in tudi za druge poslušalce glede rezultatov in ocenjevanja precej sporno. Vsi, ki so spremljali tekmovanje, so soglasni da so najvišje uvrščeni tekmovalci res zasluženo najboljši, da pa je razvrstitev ostalih zelo nenavadna in dostikrat nerazumljiva. Sporne odločitve tričlanske komisije so sprožile tudi precej protestov in pritožb, oblikovan pa je bil tudi Javni apel v katerem se skupina klavirskih pedagogov (pobudniki: Igor Bravničar, Aleksandra Alavanja Drucker, Milica Šnajder) ne strinja z »izkrivljenimi rezultati v kategorijah 1.a, 1.b, 1.c in 2.a, ki so v več pogledih prekoračili strokovno še sprejemljivo«. V apelu se navaja tudi: »...Razlika med slišanim in ocenjenim je namreč tolikšna, da celo spremembe za več mest v razvrstitvi nekaterih tekmovalcen ne bi mogle vzpostaviti vrstnega reda, ki bi temeljil na enotnoh kriterijih za posamezno kategorijo. Merila ocenjevanja, ki določajo mesto najboljše uvrščenemu tekmovalcu, se morajo seveda dosledno odražati v razvrstitvi vseh ostalih kandidatov.«
O vsem tem in ostalem smo se pogovarjali tudi na sestanku Aktiva učiteljev klavirja ZPGŠ, ko smo analizirali tekmovanje. Vsi smo se strinjali, da je tričlanska komisija za objektivnost ocene premalo številčna (če npr. oena enega člana izstopa, lahko pomembno zniža ali zviša povprečje). V zvezi s tem smo oblikovali tudi predlog Svetu TEMSIG-a, da se za prihodnja tekmovanja oblikuje petčlanska komisija, ki naj bo znana že ob razpisu tekmovanja in propozicij (kot je praksa na vseh večjih tekmovanjih).
Med ostalimi pripombami in predlogi velja še izpostaviti:
- v tekmovalnem programu manjka J. S. Bach, za pianistov razvoj nepogrešljiv skladatelj
- od 1.b kategorije višje, naj bi tekmovalni program obsegal štiri skladbe različnih stilnih obdobij (od baroka do sodobne glasbe)
- predolg »premor« med regijskim in državnim tekmovanjem (predvsem za nižje kategorije)
- hkratnost poteka tekmovanja dveh kategorij na različnih lokacijah onemogoča interesentom sledenje
- izbira eminentnih in uglednih pedagogov v ocenjevalni žiriji
- zagotovitev korektnega poročanja o tekmovanju v medijih, oziroma takojšnje reagiranje v primerih morebitnih napak
Ne glede na vse pripombe pa je letošnje tekmovanje pokazalo precejšen vzpon pianističnega znanja, zelo dobro pripravljenost velike večine udeležencev in na splošno precej visok tehnični in muzikalni nivo izvedb, mogoče celo najvišji na dosedanjih tekmovanjih. Za ZPGŠ je zato več kot razveseljivo, da so v slovenskem pianističnem prostoru primorski pianisti na samem vrhu. Za razliko od dosedanjih tekmovanj, ko sta med dobitniki nagrad prednjačili CGV Koper in GŠ Nova Gorica, si je tokrat nagrade razdelilo celo pet primorskih šol: Postojna, Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Nova Gorica. Za omenjene manjše šole je to velik uspeh in kaže na njihov napredek in dobro strokovno delo.
Vsekakor so vrhunski dosežki letošnjega tekmovanja veliko priznanje primorskim učiteljem klavirja in dokaz, da so na dobri poti.
 

Bojan Glavina