NAGRADE FRANA GERBIČA 2004

Pred štirinajstimi leti je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije zadnjič podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Do takrat so nagrade prejeli dr. Gojmir Demšar, Silva Hraševec, Zorka Bradač, Boris Čampa, Ivan Pal in Pavle Kalan, priznanja pa Majda Golob, dr. Roman Klasinc, Ljudmila Rus, Mira Cvetko, Albert Kolbl, Umberto Radojkovič, Dragica Ažman, Judviga Štrukelj Poženel in Zvonka Pal.
V sredo, 31. marca 2004, smo v dvorani Glasbene šole Franca Gerbiča v Cerknici znova obudili nagrade, ki so najprestižnejša priznanja za najvišje dosežke in pomembne prispevke h kakovostni rasti vzgojno-izobraževalnega dela, k razvoju organizacije vzgojno-izobraževalnega dela in za druge pomembne dosežke na glasbenem področju. Nagrade, imenovane po glasbenem pedagogu, pevcu, skladatelju, pevovodji Franu Gerbiču (1840-1917), so na letošnji slavnostni podelitvi prejeli mag. Franci Okorn, podsekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, prof. Miran Hasl, glasbeni pedagog in dolgoletni ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo Koper v pokoju, Magda Dimnik Kryžanovski, profesorica klavirja na GŠ F. Šturma v Ljubljani v pokoju in prof. Ida Virt, utemeljiteljica Orffovega inštrumentarija v Sloveniji in ravnateljica GŠ Trbovlje v pokoju.
Miran Hasl je po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani prišel leta 1951 na portoroško Učiteljišče.
Že takrat se je zavedal svojega pomembnega poslanstva na območju, ki je bilo več desetletij narodnostno in kulturno zatirano. Ustanovil je dekliški in mešani pevski zbor učiteljišča ter ju uspešno vodil petnajst let.
Leta 1967 je združil glasbene šole v Kopru, Izoli in Piranu v Center za glasbeno vzgojo Koper in bil 25 let njegov direktor. Pod njegovim vodstvom se je število učencev in profesorjev na vseh treh glasbenih šolah v slovenski Istri stoodstotno povečalo. Z razvojem godalnega, pihalnega oziroma trobilnega oddelka se je močno povečala vloga šol pri delovanju ljubiteljskih skupin, pihalnih orkestrov in Obalnega komornega orkestra.
Poleg številnih družbeno-političnih funkcij je bil tudi ustanovitelj in prvi predsednik Društva glasbenih pedagogov Primorske sedanje Zveze primorskih glasbenih šol. Bil je tudi predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije ter dve leti predsednik enakega vsejugoslovanskega združenja. Upokojil se je leta 1992.
Prof. Hasl je pomembno prispeval k oblikovanju bogatejšega, kvalitetnejšega in bolj pestrega glasbenega in kulturnega življenja. S svojim 40-letnim ustvarjalnim delom je nedvomno veliko prispeval k oblikovanju glasbene in kulturne podobe tako slovenske Istre, kakor tudi Primorske in Slovenije.
Mag. Franci Okorn se je po opravljenem študiju zaposlil kot učitelj v Glasbeni šoli Hrastnik, katere ravnatelj je bil od leta 1968 do 1980. Nato je bil imenovan za republiškega svetovalca za glasbo na Zavodu RS za šolstvo (glasbena vzgoja v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in za glasbene ter srednje glasbene šole). Tu je izpeljal zahtevno nalogo preoblikovanja programa, učnih načrtov in predmetnikov za srednješolski program - glasba ples.
Mag. Okorn je leta 1982 skoraj za deset let odšel na ljubljansko srednjo glasbeno in baletno šolo, in sicer sprva kot pomočnik ravnatelja, od leta 1985 pa kot ravnatelj šole. Kot ravnatelj šole si je prizadeval za pomladitev kadrov, za utrjevanje dobrih odnosov v kolektivu, za večje vrednotenje vseh splošnih in strokovnih predmetov ter za dosledno izvajanje predmetov zbor, orkester in komorna igra. Zavzemal se je za večje sodelovanje z glasbenimi šolami, mariborsko srednjo glasbeno in baletno šolo ter Akademijo za glasbo.
Poleg obsežnega dela na šoli in sodelovanja v strokovnih organih izven nje je mag. Okorn organiziral in vodil več republiških tekmovanj in zvezno tekmovanje leta 1988. Bil je idejni in organizacijski vodja nadvse uspelega Mozartovega klavirskega tekmovanja ob 200. obletnici skladateljeve smrti. Njegove pomembnejše zadolžitve, funkcije in uspehi so vezani predvsem na delo v Glasbeni mladini, Ljubljanskem društvu in Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije in Jugoslavije, Zajednici muzičkih škola Jugoslavije ter Skupnosti glasbenih šol Slovenije, ki jo je kot dolgoletni član izvršnega odbora tudi vodil v letih od 1984 do 1991.
S tekmovanji mladih glasbenikov je na različnih ravneh v zelo aktivni vlogi povezan že vse od leta 1983. To delo že od samega začetka opravlja volontersko, hkrati pa tudi zelo odgovorno in visoko profesionalno.
Mag. Okorn je izjemno prispeval na področju urejanja glasbeno-šolskega sistema, zlasti v smislu organizacije, financiranja, zakonodaje in sploh tretmaja slovenskega glasbenega šolstva po letu 1992, ko je glasbeno šolstvo prešlo iz izključno občinskega objema na urejanje na državni ravni.
Vsa leta službovanja na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport je mag Okorn skrbel za pozitivno podobo glasbenega šolstva v državi, skrbel za samozavest, ki smo si jo pridobili glasbeni strokovni delavci. Prizadeval pa si je tudi za razpoznavnost in pomembnost glasbene vzgoje v slovenskem šolskem prostoru, saj je postavil nove usmeritve slovenskega glasbenega izobraževanja. V minulem šolskem letu se je začelo postopno uvajanje novih izobraževalnih programov za glasbene šole. Glavna “gonilna sila” tako temeljite prenove glasbenega izobraževanja v Republiki Sloveniji, je ravno mag. Okorn.
Magda Dimnik-Kryžanowski je v več kot 45-letnem poučevanju klavirja s svojimi kvalitetami, kot so nepopustljiva delovna disciplina, neizmerno zaupanje v mlade ljudi, velika mera ljubezni do glasbe in mladine ter bogato strokovno znanje, dokazala, da so rezultati glasbenega izobraževanja vedno in v največji meri odvisni prav od učiteljevega znanja ter njegove sposobnosti in volje, da bi to znanje in hkrati željo po muziciranju, prenesel na mlade ljudi. S svojim klavirskim razredom je izvedla številne zanimive, posebne glasbene projekte, ki daleč presegajo pričakovanja in cilje osnovnega glasbenega izobraževanja. To so bile številne javne predstavitve novih notnih edicij slovenskih skladateljev, številni samostojni javni klavirski recitali učencev višjih razredov, ki so se predstavili z resnim in zahtevnim koncertnim repertoarjem, številna radijska in televizijska snemanja, njeni učenci pa so tudi uspešno nastopali doma in v zamejstvu.
Magda Dimnik-Kryžanowski je ena izmed tistih redkih glasbenih pedagoginj, ki s svojo vztrajnostjo prihaja do odličnih rezultatov dela in tako kaže pot ter odkriva smiselnost prizadevanj glasbenih pedagogov nasploh in osnovnega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru.
S svojim odnosom do poučevanja klavirja in z doseženimi rezultati je bila Magda Dimnik-Kryžanowski vseskozi - in je še vedno - svetel zgled bodočim rodovom glasbenih pedagogov.
Ida Virt je že polnih 35 let predana glasbeno-pedagoškemu delu. Skladatelj in utemeljitelj plesno-gibne ideje Carl Orff jo je navdušil nad svojim delom in tako je kot prva Slovenka diplomirala na salzburškem Mozarteumu na institutu Carla Orffa. Tam je nato kar nekaj let delovala kot predavateljica. Vendar se je kot zavedna Trboveljčanka vrnila v svoj rodni kraj. Od leta 1980 je delovala kot članica predsedstva Glasbene mladine Slovenije in predstavnica glasbenih pedagogov v časopisnem svetu revije Glasbena mladina.
Pri izvedbah akcij Glasbene mladine je pomagala z živimi komentarji, vodenji kviza, pripravami didaktičnih gradiv in kot članica žirij v tekmovanjih Glasbene mladine za osnovne šole.
Ida Virt deluje kot predavateljica, mentorica in avtorica delovnih gradiv ter zbirk lastnih priredb za Orffov instrumentarij po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah. S samostojnimi seminarji za delo z Orffovim instrumentarijem je začela prek Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V zadnjih letih je vodila več kot sto seminarjev. Že od začetka (1995) organizacijsko ali kot članica komisij sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi vsakoletnih srečanj Orffovih skupin Slovenije. Med drugim je bila deležna posebne pozornosti ob 100. obletnici Carla Orffa. Leta 1998 je v Škofji Loki vodila srečanje strokovnih pedagogov sosednjih držav, leta 2001 pa organizirala gostovanje Madžarskega Orffovega ansambla Carmina Hungarica v Sloveniji.
Ida Virt je tudi glasnica zborovskega petja. S svojim nesebičnim delom je pustila globok pečat v mnogih generacijah mladih ljudi.
Gerbičevi nagrajenci so prejeli nagrade za izjemne dosežke v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Merila za dodeljevanje nagrado so bila: večletno nadpovprečno uspešno delo na področju glasbenega izobraževanja, za uvajanje in razvijanje novosti, za popularizacijo glasbene vzgoje v Sloveniji in za organizacijsko delo, ki je prispevalo h kakovosti učnih procesov.
 

Marija Gombač