KLAVIRSKI RECITAL S PREDAVANJEM
"CHOPINOVA NOTNA OTOŽNOST"

17. aprila smo klavirski pedagogi Zveze primorskih glasbenih šol v Postojni izvedli Klavirski dan z dvema nastopoma učencev ter s sklepno prireditvijo, izobraževalnem večerom, posvečenem Fryderyku Chopinu.
Prostorno in akustično dvorano postonjske glasbene šole je publika napolnila do zadnjega kotička, saj je bil koncert, namenjen učiteljem, učencem in njihovim staršem, odprt tudi za širšo publiko. Precej je bilo mladih obiskovalcev, članov neke katoliške organizacije, s pomočjo katere smo navezali stik z izvajalcema iz Italije.
V Sloveniji sta prvič gostovala glasbenika iz Bologne, pianist Giulio Giurato in muzikolog, skladatelj Pier Paolo Bellini, znan pod vzdevkom Widmer, mlajše srednje generacije. Skupaj že dalj časa prirejata monografske večere, posvečene Beethovnu, Schubertu, Chopinu in Rachmaninovu, ki vključujejo tako solistična, kot tudi komorna dela. Predavanje je sproti prevajala Eva Marušič.
Muzikolog Widmer analizira klavirsko glasbo izhajajoč iz skladateljevega občutja življenja oziroma njegovega občutja lastne eksistence, pri čemer se naslanja na skladateljeva pisma in dnevnike. Ob tem nameni nekaj pozornosti tudi formi. Tako je povlekel rdečo nit skozi tri Chopinove izjave, ki se časovno raztezajo od odhoda iz Poljske do slutnje prezgodnje smrti leta 1848. V vseh treh je zaznati bolečino ob ločitvi ali izgubi-domovine, zdravja- nazadnje pa težo samote in stisko v sponah ustvarjalnih sil, ki ga dušijo, ker jih ne more več izraziti. Vse te situacije so slišne v skladbah kot nostalgija po izgubljenih srečnih trenutkih. Na to tematiko je bil ubran izbor skladb, ki je s svojo skoraj popolno odsotnostjo virtuoznosti ( višek le-te je bil v Baladi v g-molu) nudil izvajalcu veliko svobodo interpretacije, ki je opazno sledila muzikologovim sugestijam. Pianist Giulio Giurato je Chopinove miniature ( Mazurke, Valček, Etudo) podal z izjemno jasnim izražanjem glasbene vsebine, prijetno harmonično ubrano tonsko sliko in s smislom za celoto.

Plesne forme so bile všečne z gracioznim, stilnim izvajanjem, Balada prepričljivo dramatična, kjer se je moral na koncertnemu Schimmlu precej potruditi za zvočne viške, a so mu vendarle uspeli. Manj je prepričal s tremi preludiji (e-mol, c-mol, Des-dur), iztrganimi iz impozantnega opusa 28. Morda so tu prav sugerirane izvenglasbene vsebine nekoliko rušile intenziteto. Koncert je sklenil z dvema dodatkoma, z Nokturnom v c-molu in z Mazurko v a-molu, ki sta lepo zaokrožila spored.
Koncert sem zapuščala z nenavadno močnim sočutjem do Chopinove življenjske usode, ki se skriva za genialnimi, estetsko dovršenimi umetninami. Spremna beseda je imela ta večer enako težo kot glasbeni del; spomnila nas je, da umetnost korenini v življenju, k njej moramo vedno pristopiti s spoštovanjem do njenega sporočila.
 

Andreja Konjedic Lenardič