FANT OBSIJAN S SONCEM
V sredo, 12.5.se je peščici ljubiteljev klasične klavirske glasbe v koncertni dvorani izolske glasbene šole predstavil sedemindvajsetletni pianist Jan Bratož.

Prisluhnili smo izdatnemu koncertnemu zalogaju - kar štirim večjim cikličnim delom: tristavčni Mozartovi Sonati v F-duru KV 533/494, Lisztovim Variacijam na Bachovo temo, Beethovnovi Sonati op.111 v c-molu in Bartokovi Sonati, na začetku poleg tega še Bachovemu Preludiju in fugi v cis-molu iz prvega zvezka Dobro uglašenega klavirja in dodatku - Chopinovi etudi v h-molu (oktavna).
Jan Bratož se je rodil v Postojni leta 1977 in je nižjo glasbeno šolo obiskoval v Ilirski Bistrici. Njegov prvi učitelj je bil prof. Bojan Glavina, nato je nadaljeval šolanje v Ljubljani pri profesorjih Janezu Lovšetu in Sijavušu Gadžijevu. Od leta 1998 študira na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je diplomiral pri prof. Hansu Leygrafu in pravkar končuje magistrski študij pri prof. Georgu Kernu. Solistično in v raznih komornih zasedbah je koncertiral v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, na Nizozemskem in v ZDA. Udeležil se je mojstrskih tečajev profesorjev A. Valdme, A. Lonquicha, P. Feuchtwangerja in Y. Reshefa. Na državnih tekmovanjih je prejel vrsto nagrad.
Sinočnji je bil eden tistih koncertov, ki jih ne pozabiš. Zaradi natančnosti in suverenosti, enostavnosti in prepričljivosti izvedbe tega vsebinsko in oblikovno zelo zahtevnega programa. Z omenjenimi skladbami nas je pianist pospremil do globin Beethovnove in Lisztove resnice - dela so prežeta s kontemplacijo o trpljenju (gluhi, ostareli in osamljeni Beethoven) in večnosti (Lisztova mistična zamišljenost), kajti »starejši« Beethoven je s svojo zadnjo sonato pokazal smer razvoja glasbe za desetletja naprej (ob punktiranih ritmih drugega stavka na primer pomisliš na jazz ), »mlajši« Liszt pa se je ozrl nazaj (na že davno preminulega Bacha). Z Mozartom in Bartokom pa je zavela svežina in lepota mladosti in sproščenost, lahkotnost, duhovitost, pač iz ustreznih stilnih in osebnostnih značilnosti obeh genijev - Mozartovega klasicizma in Bartokovega modernizma.
Šele po končanem koncertu smo izvedeli, čemu ravno tako zahteven program s cikličnimi deli in dobili pojasnilo, zakaj je tako do potankosti izdelan: čez teden dni se bo mladi pianist udeležil mednarodnega tekmovanja Zlatko Grgoševič v Zagrebu. Dober izkupiček tekmovanja bo Janu Bratožu nedvomno še ena odlična popotnica za študij pri profesorju Normanu Kriegerju na University of South California v Los Angelesu. S s pomočjo štipendije, ki sta mu jo dodelili univerzi v Salzburgu in v Los Angelesu kot v zadnjih letih najvišje ocenjenemu kandidatu nedavnih sprejemnih izpitov, bo namreč Jan Bratož po končanem študiju prejel akademski doktorski naziv in se še bolj »oborožen« z znanji vrnil nazaj na staro celino. Vsaj upajmo tako in - srečno!
 

Darinka Jug