Srednje glasbeno in likovno izobraževanje v Kopru

Pred štirimi leti so na Centru za glasbeno vzgojo Koper pričeli z veliko zagnanostjo iskati možnosti, da bi tudi v Slovenski Istri uvedli srednje glasbeno izobraževanje. Po številnih pogovorih je Ministrstvo za šolstvo in šport v lanskem šolskem letu sklenilo, da v Kopru stečejo priprave za vpis v prvi letnik. Tako sta v letošnjem šolskem letu Center za glasbeno vzgojo Koper in Gimnazija Koper končno začeli s poukom vzporednega glasbenega izobraževanja po programu umetniške gimnazije.

Mesec september je svojevrsten v doživljanju šoloobveznih otrok in dijakov. To je čas nestrpnega pričakovanja pred neznanim in čas veselja ob ponovnem druženju s sošolci. To je tudi čas velikih načrtov in še večjih želja. Za srednješolce pa je to tudi čas dvomov v pravilno odločitev o nadaljevanju šolanja. Trinajst dijakinj in dijakov ter ena osmošolka pa so se za letošnje šolsko leto odločili, da bodo poleg redne šole študirali tudi glasbo kot vzporedni predmet po programu umetniške gimnazije na Glasbeni šoli v Kopru. Tako je nastal prvi razred srednjega glasbenega izobraževanja na Primorskem.

Po nekajletnih prizadevanjih se je tako začela prva generacija primorskih dijakov in dijakinj glasbeno izobraževati v domačem okolju. Letos je v prvem razredu štirinajst mladih glasbenikov: Divna Jandrič, Veronika Koren, Rok Palčič in Petra Peršolja študirajo klavir, Mojca Luin violino, Tadeja Ivančič, Irena Kavčič in Katarina Kleibencetl flavto, Daniel Grizonič klarinet, Gregor Oražem saksofon, Ivan Leben kitaro, Valentina Vočanec harmoniko, Teo Kovačevič pozavno, Jakob Leben pa se je vpisal na glasbeni stavek.

Razvijanje tehničnih in muzikalnih sposobnosti, smisel za muzikalne finese in občutek za ustrezno interpretacijo glasbenega teksta, pravilno stilno podajanje, razvijanje notranjega sluha, spoznavanje glasbenih vrednot prejšnjih stoletij,  seznanjanje z novejšo notacijo in načini njenega izvajanja, igranje v orkestru in komornih zasedbah, petje v zboru,  nastopanje na šolskih in javnih 'odrih,' sodelovanja na revijah, udeležbe na državnih tekmovanjih,...so naloge vseh udeležencev, tako dijakov kot tudi njihovih

učiteljev, na koprski glasbeni šoli.

Slovenska Istra postaja tretje univerzitetno središče, ki nedvomno potebuje veliko bolj usklajen celostni kulturni utrip, kot ga trenutno premore. Jasno je, da je razpravljanje, razmišljanje, pisanje o potrebnosti umetnostne vzgoje nesmiselno početje. Ni pa absurdno razmišljanje, pisanje in neverjetna zagnanost za oblikovanje tudi likovnega oddelka v okviru Umetniške gimnazije v Kopru. Danes je srednje likovno izobraževanje možno samo v Ljubljani. Oddaljenost od doma odvrne marsikaterega mladega likovnika od misli, da bi nadaljeval srednje izobraževanje na Umetniški gimnaziji likovne smeri. Vedno znova se poudarja pomembnost ustanavljanja srednjega šolstva v regijah izven velikih centrov. Neposredna bližina Italije in Hrvaške omogoča in zahteva pogoste stike s hrvaškimi in italijanskimi glasbenimi in likovnimi snovalci.

Na eni strani je umetnostna otrplost za mlade iskalce lastne identitete pogubna, na drugi strani pa je vsakršno umetniško snovanje za mlade duše simbol prerajanja, razvoja in novega življenja. Ustanovitev Umetniške gimnazije z glasbeno in likovno smerjo bi za naše področje pomenila tudi postopno oblikovanje drugačnega umetniškega leska na Obali.

Letošnje šolsko leto, ki bo prineslo tudi novo tisočletje, je že posvetilo v svet primorskega glasbenega utripa s prvim srednjim glasbenim izobraževanjem. Svet Gimnazije Koper pa je zopet poslal na Ministrstvo za šolstvo in šport v Ljubljano tudi pobudo za ustanovitev Umetniške gimnazije glasbene in likovne smeri.

Primorska že nekaj let izraža potrebo po srednješolskem izobraževanju tako na glasbenem kakor tudi na likovnem področju. Lanskoletni osmošolci so z novim šolskim letom kot prva generacija na Primorskem dobili dragoceno možnost, da se na glasbenem področju lahko izobražujejo na Glasbeni šoli v Kopru. Z  novim tisočletjem pa bo obvezno treba poskrbeti tudi za dijake, ki bi se želeli izobraževati na likovnem področju. Koprska gimnazija nudi idealne pogoje za oblikovanje takšnega pouka. Neposredna bližina Glasbene šole, Študijske knjižnice, Obalnih galerij, Pokrajinskega muzeja, Znanstveno raziskovalnega središča, Dijaškega doma,...  pa so samo nekatera dejstva, ki omogočajo uresničitev zahteve po takšnem izobraževanju.

Samo celosten pristop do umetnostne vzgoje bo pomagal gojiti in oblikovati diapazon vseh sposobnosti mladih glasbenikov in likovnikov in jih s pomočjo estetskih komponent oblikovati v čimbolj celovite osebnosti. In če tudi kakšen od mladih glasbenikov ali likovnikov ne bo nadaljeval študija na akademski ravni, bo oplemeniten z nečim zares velikim - z umetnostjo.

Ali se po več kot petdesetih letih na Primorskem končno začenja novo izobraževalno obdobje?

Marija Gombač