Pogovor z MITJO ŽERJALOM,
učiteljem saksofona na CGV Koper,
članom ˝ Slap saxophone quartet ˝-a in Piranskega kvarteta saksofonov.
Aktivno si se udeležil seminarja za klasični saksofon na gradu Podsreda od 7. do 13. avgusta 1999. Kakšni so tvoji vtisi?
Moram reči, da je glede na kvaliteto in vsebino dela seminar bil na izjemno visokem nivoju. Za to so poskrbeli trije vrhunski predavatelji: CLAUDE DELANGLE, ki je eden vodilnih strokovnjakov za klasično igranje saksofona v svetu, ter naša priznana saksofonista MATJAŽ DREVENŠEK in DEJAN PREŠIČEK. Velja povedati, da je prof. Delangle pohvalil visoko kvaliteto in nivo znanja udeležencev, predvsem dijakov naših in hrvaških srednjih šol. Delo na seminarju je zajemalo vse težavnostne stopnje od začetnikov in amaterjev pa do študentov Akademije. Enakovredno sta bili obravnavani solistična in komorna igra, poleg tega pa smo imeli še skupinsko predavanje o različnih tehnikah igranja saksofona. Seminar se je začel z otvoritvenim koncertom treh profesorjev in končal z zaključnim koncertom na katerem so nastopili vsi udeleženci seminarja skupaj s profesorji, večina v komornih skupinah in zaključni točki orkestru saksofonov (z zasedbo od sopranina do basa).
Kaj bi bilo potrebno storiti na Primorskem, da bi saksofon dobil ustrezno mesto med ostalimi glasbili?
Na primorskih glasbenih šolah je večinoma praksa, da saksofon poučujejo klarinetisti, ker trenutno ni dovolj strokovno usposobljenih kadrov. Učitelji, ki poučujejo saksofon, bi se morali v večji meri udeleževati seminarjev v Sloveniji, po možnosti pa tudi v tujini, ter pogosteje navezovati stike z izšolanimi saksofonisti, ki poučujejo pri nas. Naj povem, da na prej omenjenem seminarju na gradu Podsreda izmed 36-tih udeležencev ni bilo učencev primorskih glasbenih šol. Tudi k nam bi lahko povabili razne predavatelje, ki bi imeli predavanja namenjena predvsem učiteljem na nižji stopnji (o delu z začetniki), najbolj
ustrezna oblika seminarja pa bi bilo praktično delo z učenci, pri katerem bi predvsem obravnavali osnovno problematiko pri igranju saksofona: način dihanja, pravilen nastavek, pravilno pihanje v inštrument, intonacijo in barvo tona.
Na kakšen način prepričati, motivirati otroka, da se odloči za igranje saksofona?
Predvsem mislim, da se saksofon premalo pojavlja na koncertnih odrih tako solistično, kot tudi v raznih zasedbah.
Primorska nima profesionalnega orkestra, v katerem bi se saksofon lahko uveljavil kot glasbilo (solistično ali v orkestralnih zasedbah), zato je mladini mogoče tudi nezanimiv kot odločitev za profesionalni študij. Nujno je potrebno seznaniti in poučiti tako otroke in starše kot tudi učitelje glasbene vzgoje v osnovnih šolah o obstoju klasičnega in ˝jazzovskega˝ načina igranja saksofona.
Glede prvega obstaja pri nas v Sloveniji že nekaj let možnost študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s katerim se pridobi visokošolska izobrazba (akademski glasbenik-saksofonist), glede jazza pa obstaja na SGBŠ v Ljubljani poleg klasičnega oddelka tudi smer jazz-oddelek za saksofon. Tudi sami starši učencev, ki igrajo saksofon o tem niso dovolj obveščeni.
Ali je dovolj ustrezne notne literature za saksofon na nižji stopnji poučevanja?
Francija je zibelka saksofona, tako, da je tudi največ tovrstne literature izpod peresa francoskih skladateljev. Obstajajo izvrstni učbeniki za začetnike francoskih avtorjev Delanglea, Londeaixa in Bichona, ki so uveljavljeni povsod po svetu. Poleg priredb skladb iz prejšnjih obdobij, ki so zelo uporabne in potrebne tudi zaradi praktičnega seznanjanja učencev z različnimi stili iz zgodovine glasbe,je sedaj že zelo velika izbira originalnih skladb, ki upoštevajo vse izrazne možnosti saksofona, tako za solistično kot komorno igro. To kar bi v Sloveniji rabili glede na trenutno stanje je predvsem priročnik za učitelje s temeljnimi metodičnimi napotki za poučevanje saksofona.
pogovor je zapisal Bojan Glavina