Orgle na Primorskih glasbenih šolah

Orgle so več kot 2000 let star instrument z zakladnico tehtne literature. V našem kulturnem prostoru že stoletja soustvarjajo glasbeno življenje, v preteklosti predvsem v cerkvah pri bogoslužju in danes tudi na koncertih. Ker daje pogoje in vzpodbude za kvalitetni razvoj in profesionalizem na tem področju le široko zaledje ljubiteljev in kritičnih poslušalcev, je tudi v Sloveniji naraščal interes za čimzgodnejše poučevanje orgel. Leta 1992 je bil pouk orgel uveden v nižje in srednje glasbene šole. Pred tem je šolski sistem omogočal študij tega instrumenta le na visoki stopnji na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Razlogi za tako pozno uvrstitev orgel v glasbene šole so bili predvsem ideološki in materialni. Orgle so kot velik, tehnično zelo zahteven in izredno drag instrument za glasbene šole težko dosegljive. Nakup elektronskih instrumentov, ki sicer ne morejo v celoti nadomestiti pravih mehaničnih orgel, pa vsaj začasno omogoča izvedbo pouka.

Prvemu oddelku orgel v Sloveniji na Glasbeni šoli Velenje so sledili oddelki na Primorskih glasbenih šolah: leta 1991 v Ilirski Bistrici, leta 1992 v Kopru, 1993 v Ajdovščini, 1995 v Postojni in 1996 v Tolminu.

Pod mentorstvom Draška Baumgartna so v šolskem letu 91/92 odprli oddelek orgel v Ilirski Bistrici. Prejšnje šolsko leto je tam začel orgle poučevati Martin Lenarčič. Do sedaj je skupaj obiskovalo pouk enajst učencev, ki so se predstavili na revijah v Postojni in Ilirski Bistrici.V šolskem letu 92/93 so pod mentorstvom Silvane Pretner začeli s poukom orgel v Kopru. Pouk je do letos obiskovalo skupaj osem učencev. Javno so se predstavili na revijah v Kopru in Postojni in na koncertih v Miljah in na Sveti gori.

V Ajdovščini so imeli v šolskem letu 93/94 pod mentorstvom Nade Paškvan dva učenca organista. Po prekinitvi so oddelek v letošnjem šolskem letu spet oživili. Vpisanih je pet učencev, uči pa jih Silvan Baša. Na glasbeni šoli Tolmin imajo oddelek orgel v oddelku v Bovcu od leta 1996. Poučuje Barbara Pibernik, do sedaj skupno devet učencev. Na glasbeni šoli Postojna smo orgelski oddelek odprli leta 1995. Štiri leta je poučevala Nada Paškvan, sam pa učim od lanskega leta. Orgle je do sedaj obiskovalo skupaj devet učencev.

Glede na razmere v Sloveniji smo lahko z razvojem pouka orgel v Primorski regiji dokaj zadovoljni. Na večini šol so oddelki zaživeli, kandidatov za učenje je celo več kot prostih mest.

Seveda se pedagogi srečujemo tudi s problemi. Orgle niso začetniški instrument, saj učni načrt zahteva predznanje šestih letnikov klavirja, zato so učenci orgel navadno nekoliko starejši. Večkrat se za učenje orgel odločijo organisti, ki že igrajo pri bogoslužju v domačih cerkvah. Ob njih pa si učitelji vendarle želimo tudi mlajših učencev, s katerimi bi se lahko udeležili tekmovanj, zainteresirane pa usmerili v glasbeni poklic. Učni načrt daje namreč tudi možnost učenja orgel že po četrtem letniku klavirja, če nato učenec hkrati z orglami zaključi še manjkajoča letnika klavirja. Takemu izzivu bi bili kos le najboljši kandidati.

Velik problem ne le na Primorskem, ampak še bolj drugod po Sloveniji, je nepovezanost učiteljev orgel. Veliko težav je že z organizacijo strokovnega izobraževanja, saj normativ zahteva vsaj 15 udeležencev na seminarju. Toliko učiteljev orgel v Sloveniji sicer je, a se seminarjev ne udeležujejo vsi. Orgelski pedagogi imamo tako zelo malo možnosti za pogovore o tekoči problematiki. Prav zato smo lansko leto 16. maja na Glasbeni šoli Postojna organizirali Srečanje organistov treh šol: Tolmina, Kranja in Postojne. Podobna srečanja bomo organizirali še naprej. Želim si, da bi se jih udeležilo čimveč mladih nadarjenih organistov. Sami se moramo potruditi, da bo naša stroka dosegla tak nivo, kot si ga orgle z upravičenim nazivom "kraljica glasbil" tudi zaslužijo.

Edvard Popit