NOVOGORIŠKO GLASBENO POLETJE

Glasbena šola Nova Gorica je petdeseto leto svoje ustanovitve praznovala tako, kot se za Abrahamovega slavljenca spodobi- z okroglo mizo ter pregledno razstavo, ki sta najavljali slavnostno akademijo, z zgodovinsko baletno premiero Hrestastača ter nizom koncertov. Dolgoletno strokovno delo poglobljeno z izkušnjami ter novimi znanji je prav v jubilejnem letu dobilo svoj odsev v eni najbogatejših ber najžlahtnejših odličij z regijskih, državnega ter mednarodnih tekmovanj. Pričakovali bi torej, da se bo ustvarjalni nemir mladih glasbenikov ter njihovih mentorjev v počitniških mesecih umaknil lagodnemu poletnemu brezdelju.

Pa temu ni bilo tako, saj smo v zadnjih šolskih dneh z dobrimi željami in zavedajoč se strmega kvalitativnega vzpona Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole ter Glasbenega društva "Nova" tudi s precejšnjimi pričakovanji pospremili na dolgo pot do Norveške. Mesto Hamar, ki leži nekje na pol poti med olimpijskim Lillehammerjem ter prestolnico Oslo, je namreč letos že petnajstič gostilo pomemben festival, ki navadno v treh tednih izpelje tekmovanja v kategorijah paradnih, mladinskih šolskih pihalnih orkestrov ter prestižno Yamaha tekmovanje.Na slednjem, ki predstavlja vrhunec festivala in na katerem se z zelo zahtevnimi programi med seboj merijo le najuglednejši svetovni orkestri, je nastopil tudi naš 53 članski orkester.

Tega ne smemo pripisati nepremišljenosti ali bog, ne daj, domišljavosti dirigenta  prof. Črtomirja Nanuta, ki je s svojimi varovanci nameraval tekmovati v kategoriji mladinskih orkestrov.Kot velikokrat v življenju je tudi tu vmes posegla usoda- zaradi skromnega števila udeležencev so prireditelji vse sestave uvrstili na Yamaha tekmovanje, tako da je bil med osmimi ansambli iz dežele gostiteljice, Nizozemske ter Singapurja naš pravi malček. Vendar samo po stažu delovanja ter rojstnih letnicah njegovih članov, nikakor pa ne z ravnijo tehnične in muzikalne izvedbe. In to jim je priznala tudi mednarodna žirija, ki jim je za program petih skladb (med njimi tudi Koncertno koračnico slovenskega skladatelja Vinka Štrucla ) dodelila 75 točk ter  bronasto priznanje. Posebno težo pa ima pisna ocena, v kateri je žirija zapisala, da "… ima orkester močan naboj, iz njega veje svežina tona in fraziranja, pohvalo pa si zasluži tudi za program, saj ponujajo nekatere skladbe primer lahkotnejših pesmi težjih aranžmajev". Mlade godbenike je na mestu dogajanja bodril in se njihovega  uspeha veselil tudi novogoriški župan,po neprekinjeni dvodnevni vožnji pa smo jih na  zadnji junijski dan navdušeno sprejeli še kolegi in starši.

Mesec kasneje je glasba združila učence drugačnega instrumenta, z drugim namenom ter seveda ne tako daleč.  Novogoriška Glasbena šola je na pobudo ter v organizaciji učitelja violončela Aleksandra Sluge gostila priznanega izraelskega čelista Menahema Meira.Profesor, ki je bil sam učenec Pabla Casalsa in Dirana Alexaniana ter sodelavec Antonia Janigra je na dvotedenskem izpopolnjevanju solistom ter komornim skupinam solistom ter komornim skupinam predstavil tehniko ter pristope k razvijanju lastne interpretacije. Lekcije so bile zastavljene kot uvodna natančna analiza ritmičnih, melodičnih ter harmonskih posebnosti v sonatah A. Vivaldija ter B. Marcella ( snov za mlajše slušatelje ) ter v Bachovih suitah za čelo solo za starejše.Sledili so razgovori o osebnem doživljanju ter iskanju lastne interpretacije.

Tretji dokaz, da bi letošnje poletje v Novi Gorici težko imenovali čas kislih kumaric je nedvomno tretje, sedaj ga že lahko imenujemo tradicionalno mednarodno srečanje saksofonistov, ki sta ga organizatorja Kulturni dom Nova Gorica ter naša šola poimenovali "Dnevi saksofona v Sloveniji". Namen srečanja je spoznavanje raznovrstne literature za ta priljubljeni instrument, spoznavanje posebnosti njegovega zvoka, igranje v komornih skupinah ter oblikovanje orkestra. 40 mladih glasbenikov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Slovenije je s klasičnim repertoarjem seznanjal mag. Oto Vrhovnik ob asistenci Leva Pupisa, o prvinah popularne glasbe ter jazza pa je predaval prof. Martin Steinkogler ( vsi so profesorji na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju ). Poseben čar daje srečanju dejstvo, da slušatelji znanja, ki jih dnevno poglobijo v glasbenih delavnicah že zvečer prenesejo v prakso- točneje k naključni ali o saksofonskem srečanju že seznanjeni publiki-k meščanom, ki znajo ceniti  njihov trud in prizadevanja, da vroče večerne sape ponesejo tudi manj običajne zvočne kombinacije saksofona. "Dneve saksofona" bomo torej z veseljem pričakali tudi v novem tisočletju.

Patricija Rutar-Valič