KJE SO UČITELJI FLAVTE?

V šolskem letu 1999/2000 smo na prvem koncertu na Glasbeni šoli Koper gostili študente flavte Akademije za glasbo v Ljubljani. Predstavilo se je pet izjemno dobrih študentov mentorja ter rednega profesorja flavte Fedje Rupla ob klavirski spremljavi višje umetniške sodelavke  Vlaste Doležal - Rus.

Pobuda za izvedbo koncerta je prišla s strani Glasbene šole Koper, saj je na Obali velik problem pomanjkanja učiteljev flavte. S koncertom je šola želela ne samo prikazati kvaliteto študentov Akademije za glasbo ampak tudi pritegniti njihovo pozornost in jih povabiti k pedagoškemu sodelovanju.

Problematika pedagoškega kadra učiteljev flavte je na celem področju Primorske zelo velika. Čutim jo kot rano, ki se ne more zaceliti, pomagajo pa ji ne niti trenutno krpanje in oskrba.

Kje je vzrok za to, da se rana ne zaceli in kaj lahko mi, ki to opazujemo naredimo?

Če pogledam na celotno pot, ki jo preide posameznik pri študiju flavte, je le ta usmerjena predvsem na koncertiranje in igranje v orkestrih. Študij na Akademiji za glasbo nudi veliko možnosti za koncertno udejstvovanje, ne pa tudi najboljšo pedagoško osnovo za poučevanje. Študentje, ki si želijo poučevati nimajo niti ene praktične ure z učencem, kot jo imajo na primer študentje, ki obiskujejo Pedagoško fakulteto.

Kako naj instrumentalist, ki si želi poučevati, po končani Akademiji uči, ne vem. Če je želja in zainteresiranost študenta po poučevanju velika in je to njegov cilj, se mora sam skozi lastne izkušnje prebiti do uspehov in rezultatov. Ob dobrem mentorju, kolektivu in ravnatelju, ki mu na začetku stojijo ob strani, ga spodbujajo in usmerjajo, bo njegova začetna pot lažja.

Večina študentov, ki so se nam predstavili na koncertu poučujejo, njihova primarna dejavnost pa je igranje v orkestru. Ni čudno, da je tako, saj je znanje iz Akademije osvojeno, plača višja in praktično igranje, ki si ga vsak instrumentalist želi posredovati občinstvu, omogočeno ravno v orkestru. Skratka, veliko lažje je koncertirati, igrati v orkestru, kot pa poučevati brez pravega znanja.

Menim, da je največji problem ravno v načinu in usmerjenosti Akademije za glasbo. Študentom, ki si želijo poučevati bi morala nuditi večje znanje ter praktično izkušnjo. Vendar na to mi, pedagoški delavci nimamo vpliva.

Kaj lahko naredi posamezna glasbena šola, da reši problematiko, ki je prisotna po celi Sloveniji in to ne le z začasnimi mašitvami in oskrbo rane, temveč z dokončno rešitvijo? Vsaki glasbeni šoli preostane le eno: najti, gojiti in spodbujati svoje učence k pedagoškemu delu ter jim pomagati s svojim znanjem in izkušnjami pri konkretnem pedagoškem procesu.

Alenka Zupan