IZ ZGODOVINE DRUŠTVA GLASBENIH PEDAGOGOV

  Glasbene šole na Primorskem so bile ustanovljene po vojni. Za razliko od ostalih predelov Slovenije so začele delovati brez tradicije, s prostorskimi težavami, brez ali s slabimi glasbili, ob velikem pomanjkanju učiteljev, skratka v zelo skromnih in vse prej kot lahkih razmerah. Posledice življenja med obema vojnama pod Italijo so bile tudi tu zelo,zelo težke.

Tudi status šol je bil ,tako znotraj izobraževalnega sistema kot na ravni posameznih občin, popolnoma nedorečen. Predvsem pa v celoti odvisen od

(ne) razumevanja takratnih, predvsem občinskih, šolskih, kulturnih in še kakšnih politikov.

Ravnatelji in majhni kolektivi šol, osamljeni in zaradi narave dela zaprti v svet glasbe, preprosto niso bili usposobljeni, da bi si izborili svoj prostor pod soncem. In prav zaradi vsega tega smo menili, da bi kazalo glasbene učitelje in pozneje tudi šole iz vse Primorske, tesneje povezati.Tako smo se odločili  delno po zgledu drugih območij  oblikovati svoje združenje.

Pred več kot petintridesetimi leti, točneje maja leta 1964, smo s pomočjo Okrajne zveze kulturnih organizacij Koper, v Piranu pripravili prvo srečanje in posvetovanje učiteljev iz glasbenih in osnovnih šol Primorske. Oblikovali smo Društvo glasbenih pedagogov okraja Koper, pripravili javni nastop učencev glasbenih šol Primorske ter srečanje z glasbo, namenjeno nižjim razredom osnovnih šol iz Pirana, ki ga je odlično izpeljal animator, kolega Ivan Šček.

Naj spomnim, da so bili takrat v DGP vključeni učitelji iz glasbenih šol in učitelji glasbene vzgoje iz osnovnih šol. Sam sem bil v tistem času zaposlen na učiteljišču. Ker pa so bili problemi glasbenega šolstva zelo veliki, je DGP po nekaj letih združevalo le učitelje glasbenih šol in se tako v celoti posvetilo njim.

Kot prvi predsednik DGP Okraja Koper, pozneje Primorske, sem za Radio Koper povedal, " da bo ta združitev sil in medsebojna pomoč ugodno vplivala na kakovost glasbene vzgoje, še posebej pa na življenje in delo glasbenih šol, na katerih živi in dela blizu petdeset glasbenih učiteljev, ki vzgajajo nekaj čez devetsto učencev!"

In dodal : " Ko smo se lotevali organizacije javnega nastopa učencev glasbenih šol, nismo,razen dejstva da le te obstajajo, o posameznih šolah prav ničesar vedeli.Zato smo pri izbiri točk  razen časovnih omejitev, omejitev pri klavirju in razumljive želje, naj nastopijo čim boljši  šolam dali proste roke.Nastop sam je pokazal razlike v nadarjenosti učencev in kakovosti dela učiteljev ter opozoril na probleme , kot so zastopanost glasbil, (ne)razvitost komorne igre, obstoj orkestrov in še kaj. Ponovno pa je potrdil , da je Primorska tudi neizčrpen vir glasbeno nadarjenih otrok.Potrebujemo le dobre in prizadevne glasbene pedagoge, ki bodo znali iz tega zaklada nekaj napraviti."

Instrumentalisti, komorne skupine in orkestri iz glasbenih šol Primorske so nato nastopali vsako leto v drugem kraju : v Novi Gorici, Šempetru, Idriji in Ajdovščini ter v Izoli, Kopru in Sežani. V Idriji in Ilirski Bistrici so bile revije harmonikarskih orkestrov, ki so pokazale kakovostno rast pouka tega inštrumenta.

Ob tem so potekali sestanki ravnateljev enajstih glasbenih šol Primorske; posebna tri članska komisija(Lovec, Silič, Hasl) je obiskala glasbene šole in se s kolektivi pomenila o težavah s katerimi se srečujejo ; z glasbenim oddelkom koprske radijske postaje smo izvedli ustrezne priprave za redne oddaje o glasbenih šolah; oblikovali smo tudi aktiv učiteljev klavirja (to je bil prvi in kar nekaj let edini strokovni aktiv).

Tako so minila prva leta skupnega dela. Društvo je v poznejših letih spreminjalo ime, prihajali so novi predsedniki in ravnatelji, razširilo je svojo dejavnost (strokovni aktivi, srečanja, tekmovanja...), se povezalo z drugimi deli Slovenije in še kaj.

Toda takratna generacija ravnateljev in učiteljev je glasbenemu šolstvu na Primorskem pomagala postavljati osnovne strokovne in organizacijske pogoje delovanja.

Kakovostna rast šol, rezultati glasbenovzgojnih prizadevanj, uspehi učencev in učiteljev, skratka napredek v nadaljnjih letih do današnjih dni, je pokazal, da ti temelji sploh niso bili slabi!

Pohvale idejnim snovalcem SOZVOČIJ in srečno!

Miran Hasl