IGRA V ORKESTRU JE ŠOLA ZA DEMOKRACIJO

˝ YMISO˝ - Young Musicians´ International Simphony Orchestra

Orkester, ki ga sestavlja okrog petdeset mladih glasbenikov iz Slovenije, Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Češke, Slovaške in Romunije in katerega člani so tudi nekateri učenci glasbenih šol Postojne, Cerknicem, Sežane (občasno tudi iz drugih primorskih šol) je 3. novembra 1999 zelo uspešno nastopil v Pragi na otvoritvenem koncertu Kongresa Srednjeevropske pobude (Summit SEP-a). To je bil povod za pogovor z njegovim ustanoviteljem, umetniškim vodjo in dirigentom prof. Igorjem Kuretom.

Kako je nastala pobuda, oziroma ideja za ustanovitev  orkestra?

Ideja se je porodila na Mednarodni poletni šoli za mlade glasbenike v Čedadu l. 1989 skozi druženje mladih in njihovo muziciranje v komornih skupinah. Ob zaključku te prve šole in slovesu je bila največja želja v srcih teh otrok ponovno srečanje in skupinsko muziciranje  v orkestru. Prve začetke orkestra torej najdemo v teh glasbenih poletnih šolah. Leta 1994 sem na mednarodnem glasbenem kongresu v Gorici in Novi Gorici predstavil projekt ˝Goriška˝ , v katerem gre za mednarodno povezovanje mladih in njihovih mentorjev na glasbenem področju.

Ob tej priložnosti je nastopal tudi godalni ansambel, sestavljen iz učencev glasbenih šol treh držav: Italije, Hrvaške in Slovenije. Glede na pozitivne izkušnje in izreden odziv mladih se je želja po skupnem godalnem orkestru uresničila v ustanovitvi YEM CSO (Young European Musicians´ Children String Orchestra). S tem ansamblom sem leta 1995 nastopil v Budimpešti na 4. festivalu Evropske glasbene mladine, kjer smo navezali zelo dobre prijateljske stike s tamkajšnjo glasbeno šolo.

Naslednji vsebinski premik se je zgodil v Trstu na 26. kongresu ESTA (European String Teachers Association) kjer sem predstavil zamisel in projekt otroškega evropskega simfoničnega orkestra. Profesorji s katerimi sodelujem so povedali izkušnje, prav tako pa so tudi sami otroci iz petih držav prikazali svoje vtise, misli in izkušnje. Sama glasbena predstavitev je imela izreden uspeh. Pozitivna posledica tega je bila, da so se nam v delu priključili še drugi glasbeniki  učenci in tudi njihovi mentorji. S tem je v zadnjem obdobju orkester zelo napredoval in izredno pridobil na kvalitativni rasti.

Kakšen je vaš način dela glede na to, da se člani orkestra razlikujejo po jeziku, kulturi in deželi od koder prihajajo?

Orkester s svojim delovanjem ˝podira˝ meje  ne tiste fizične, ampak tiste še pomembnejše, ki se nahajajo v človekovi miselnosti in neosveščenosti. Skupno muziciranje je najboljši možni način medsebojnega spoznavanja in privajanja, oziroma tolerance do različnosti. Vemo, da je glasba inštrument s katerim vzgajamo mladega človeka in mu v najbolj občutljivi dobi odraščanja z njo nudimo kulturo, širino dojemanja in človeško osveščenost.

To so mladostniki med enajstim in šestnajstim letom starosti, za katere je to prva ˝simfonična˝ izkušnja. Na intenzivnih pripravah, ki trajajo od 10 do 15 dni (praviloma med šolskimi počitnicami) se sestanemo vsaj štirikrat letno, vsakič v drugem kraju, oziroma državi. Pod vodstvom mentorjev iz raznih držav se vršijo sekcijske in skupne vaje in nato sledi ciklus koncertov.

Prvi nauk za mlade glasbenike, ki pridejo v orkester je: ˝Dokler se ne naučiš poslušati druge, ne moreš nič zaigrati.˝ Bistvo skupnega muziciranja je poslušati in znati prisluhniti. Igra v orkestru je šola za demokracijo, kjer mora vsakdo prisluhniti sebi in ostalim. Tudi med samim delom na vajah in skupnim bivanjem v določenem kraju je treba znati na drugačen način prisluhniti tem mladim ljudem,  njihovim mislim, potrebam. S tem se ustvarja medsebojno zaupanje, ki je temelj za uspeh. S takšnim odnosom se da tudi v relativno kratkem času pripraviti zahteven koncertni program in ga tudi uspešno izvajati. Na koncu je ves skupni trud poplačan s posebnim doživetjem in uspehom na koncertih.

Katere dosežke ali važne dogodke ste zabeležili v kroniki vašega orkestra?

Izpostavil bom samo najvažnejše:

Že prej omenjeni koncert v Budimpešti leta 1995 in istega leta v Slovenski filharmoniji v Ljubljani ob 25-letnici Glasbene mladine Slovenije, zatem leta 1996 osvojitev 1. nagrade na tekmovanju za otroške in mladinske orkestre v Perugi, leta 1997 nastop na mednarodnem festivalu v Ferrari, leta 1998 pa v Trstu v okviru prej omenjenega Kongresa ESTA. Osebno mi je veliko pomenila podpora in pohvala sedaj že pokojnega svetovnega violinista Yehudija Menuhina, ki je vseskozi bil seznanjen z našimi prizadevanji.

Za naše delovanje je bil zelo pomemben koncert v Trstu 15. julija 1999. kjer smo nastopili ob kongresu predstavnikov zunanjih ministrstev šestnajstih držav, članic Srednjeevropske pobude (SEP). Naš nastop je bil tako uspešen, da so nas povabili na otvoritveni koncert letnega kongresa 3. novembra 1999 v Prago kjer smo nastopili v veliki dvorani palače Černi. Srednjeevropska pobuda je ob tej priložnosti prevzela pokroviteljstvo nad našim orkestrom, kar je za nas priznanje na visoki ravni in izredno pomembno v naših prizadevanjih za prihodnost.

Kakšna je programska zasnova vaših koncertov in kaj otroci najraje igrajo?

Program smiselno izbiram glede na zmožnosti in sposobnosti orkestra v katerem se posamezni člani precej razlikujejo glede znanja in obvladovanja svojega glasbila. Izbiram samo originalne skladbe, v glavnem iz obdobja klasicizma in romantike. Skrbim tudi, da spoznavamo in izvajamo glasbo skladateljev iz držav od koder udeleženci prihajajo.

Sicer pa otroci najraje igrajo glasbo, ki vsebuje veliko energijo, s katero se lahko poistovetijo in jo poustvarijo. Priljubljeni skladatelji so seveda romantiki, kot npr. Dvorak, Schubert, Brahms, Rossini, navdušijo pa jih tudi kakšne partiture Bartoka, Beethovna,…

Program, ki smo ga izvajali na zadnjem koncertu v Pragi je bil sestavljen iz uverture Rossinijeve opere ˝Italijanka v Alžiriji˝, Schubertove 5. simfonije v B-duru, Mendelssohnove 1. simfonije v c-molu, dveh Brahmsovih Madžarskih plesov in dveh Dvorakovih Slovanskih plesov.

Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?

Imamo že dogovorjene in organizirane priprave in koncerte orkestra vse do januarja leta 2001. Novo leto 2000 bomo dočakali na pripravah v Budimpešti in s koncertom, nato pa še s šestimi koncerti: v Bratislavi, Gradcu, Postojni, Zagrebu, Reki in Padovi. Poleti 2000 se bomo pripravljali na Hvaru od koder bomo z ladjo naredili turnejo po Dalmaciji in med ostalim nastopili na Dubrovniških igrah in Splitskemu poletju. Avgusta se bomo s koncerti predstavili še v Trstu, Benetkah in Ferrari. Na začetku septembra bomo sodelovali na festivalu ˝Glasba otrokom˝ v Bologni v okviru projekta ˝Bologna 2000  evropsko mesto kulture”. Naslednje priprave z novim programom bodo v Pragi med 26. decembrom 2000 in 7. januarjem 2001. Takrat bomo imeli koncerte v Pragi, Brnu, Bratislavi in na Dunaju.

Želim si, da bi se v ta orkester vključevalo vedno večje število mladih, ki bi tako dobili priložnost, da ob medsebojnem srečevanju spoznajo tudi lepoto simfonične glasbe. Čustva in izkušnje, ki jih pri tem doživijo jim bodo pomagala tako pri glasbenem kot tudi humanističnem odraščanju in dozorevanju.

Poudaril bi tudi odločilen pomen timskega dela med profesorji, ki so mentorji mladim glasbenikom. Dobre rezultate se lahko doseže le, ko se ustvari možnost za harmonično skupno delo. Naša oblika orkestra je najboljši primer, da je to mogoče tudi na velikih geografskih razdaljah.

Pogovor je zapisal Bojan Glavina.