90 LET GLASBENE MATICE MARIJ KOGOJ, TRST

Glasbena matica v Trstu praznuje svojo 90. letnico. To je res visok jubilej za ustanovo, ki je obogatila zamejsko stvarnost in njeno kulturno ter glasbeno življenje.

      GM je nastala z namenom, da s sistematičnim poukom skrbi za glasbeni naraščaj, da izdaja skladbe domačih avtorjev, da ustanovi pevski zbor, da organizira koncerte in da sestavi lasten orkester ter da goji slovensko ljudsko pesem. Prva seja odbora je bila 20. oktobra 1909, pouk pa se je začel slabe tri tedne kasneje. Leta 1912 je bila šoli priznana pravica javnega poučevanja in vladna podpora. Med osebe, ki so v prvih letih delovanja šole vidno izstopale sodijo Karel Mahkota, Emil Adamič, Vasilij Mirk in Viktor Šonc. Delovanje ni bilo lahko. Šola ni imela svojega sedeža, pouk se je odvijal v

Ciril-Metodovi šoli, kot pri raznih društvih, drugi problem pa je bila finančna plat: sama šolnina gojencev ni zadostovala za stroške pouka, zato je bilo treba poiskati podporo pri raznih slovenskih ustanovah. Število gojencev pa je kmalu naraslo, šola se je preselila v prostore Narodnega doma. Njeno delovanje je med prvo svetovno vojno nekoliko ohromelo, vendar je začelo z novim zagonom v prvih povojnih letih. Fašistična roka pa je l. 1920 požgala narodni dom: začelo se je preganjanje Slovencev in šola je morala nekaj let kasneje uradno prekiniti svoje delovanje. Po padcu fašizma in koncu druge svetovne vojne, pa je prikipela na dan volja po obnovitvi in šola je ponovno začela s svojim delom. Trdna volja in neutrudno delo njenih profesorjev in pedagogov sta pripeljala GM do res dobrih, ponekod zavidljivih uspehov. Delovanje GM je vseskozi obogatilo in popestrilo življenje slovenske manjšine v Italiji in iz nje je izšla cela vrsta danes priznanih glasbenikov in pedagogov, kar dokazuje kvaliteto in pomembnost te ustanove.

      V torek, 23. novembra je prof. Pavle Merku skupaj s sedanjim ravnateljem GM prof. Bogdanom Kraljem predstavil publikacijo nekdanjega ravnatelja GM prof. Gojmirja Demšarja, ki ima naslov ˝90 let Glasbene matice Trst˝. V tej knjigi je zapisana vsa zgodovina te ustanove, ki je po 90-tih letih kljub vsem težavam in stiskam pa tudi lepih uspehih in priznanjih še vedno čila in optimistično zre v novo tisočletje. Publikacijo so predstavili v nekdanjem Fabianijevem biseru to je v nekdanjem Narodnem domu, kjer ima danes svoj sedež Visoka šola za tolmače in prevajalce. Ravno v stavbi torej, kjer se je GM rodila in plodno delovala svojih prvih deset let. Predstavitve se je udeležilo res veliko ljudi, na njej pa smo lahko prisluhnili tudi nekaterim gojencem GM in sicer pianistu, tercetu violončel in kvartetu klarinetov.

      Višek praznovanja pa je bil v petek 26. novembra v komaj prenovljenem in nabito polnem Kulturnem Domu v Trstu. Slavnostna akademija je bila zasnovana kot prerez sedanjega delovanja, na njej pa so nastopili tako najmlajši kot starejši gojenci in tudi diplomantje, ter glasbene in pevske skupine, ki delujejo pod okriljem GM. Tako smo lahko prisluhnili prazničnemu zvoku trobil, sanjavim notam harfe, toplini in natančnosti flavt in violine, razigranosti harmonike in klavirja, lepoti človeškega glasu in ubranim strunam kitar. Slavni govornik večera je bil predsednik GM dr. Drago Štoka, ki je v svojem govoru poudaril pomen te ustanove, ki širi glasbeno kulturo na zamejskih tleh. Dotaknil se je tudi pereče, na žalost vedno aktualne finančne stiske, ki GM pesti že vrsto let, obenem pa izrazil svoje navdušenje in optimizem ob sprejetju zaščitnega zakona, ki ga je slovenska manjšina dolgo let pričakovala. Na odru se je nato predstavil Tržaški oktet, ki je pod umetniškim vodstvom Danila Čadeža zapel dve zahtevni skladbi Ignacija Ote in Pavleta Merkuja. Tudi zbor ˝Jacobus Gallus˝ se je pod taktirko Janka Bana želel pokloniti dvema skladateljema, ki sta zaznamovala glasbeno šolo  to sta Ivan Grbec in Marij Kogoj, po katerem se šola od leta 1992 tudi imenuje. Nato se je predstavil Godalni orkester, ki ga sestavljajo starejši gojenci in profesorji GM, vodi pa ga prof. Peter Filipčič. Zbranim poslušalcem je predstavil Kumarjevo Istrsko suito. Ob koncu pa so si sledile čestitke Slovensko kulturnogospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, vladnega komisarja Micheleja De Feisa, tržaškega podžupana Domianija, sekretarke slovenskega ministrstva za kulturo Majde Širca in predsednika deželnega sveta FJK Miloša Budina. Devetdesetemu rojstnemu dnevu GM pa je zbor ˝Jacobus Gallus˝ skupaj z orkestrom nazdravil z Vrabčevo Zdravljico, ki je zadonela kot čestitka in voščilo nadaljnjemu plodnemu in uspešnemu delovanju.

Matejka Bukavec

GLASBENA MATICA PRAZNUJE

Rojstvo Glasbene matice sega v čas našega vsestranskega preporoda: z vsemi pljuči je pravkar v dograjenem Narodnem domu, v samem osrčju avstroogrskega Trsta, zadihalo naše narodnostno, kulturno, politično in športno življenje. Kako bi z vsemi temi dejavnostmi ne dobila svojega ustreznega mesta tudi naša glasbena ustvarjalnost? In tako je glasbena šola in z njo povezana koncertna, pevska, operetna in tudi operna dejavnost, dobila z nastankom Glasbene matice, kot naše osrednje glasbene ustanove, svoje   pravo   mesto    v    našem takratnem življenju in umetniškem ustvarjanju, mesto, ki ga je Glasbena matica, kljub vsem viharjem naše novejše zgodovine, ohranila vse do današnjih dni.

Devetdeset let dela, napornega dela, živega umetniškega ustvarjanja, skrbnega poučevanja je za nami. Na tisoče učencev je šlo skozi učilnice Glasbene matice, najprej v Narodnem domu samem, potem pa, po njegovem zločinskem požigu leta 1920, v zasebnih prostorih, nato v ulici Ruggero Manna, kjer je še danes glavni sedež Glasbene matice.

Ko smo danes v pričakovanju državne ureditve Glasbene matice, s katero bi se dokončno rešil njen finančni hudo zaskrbljujoč položaj, s katerim se Upravni odbor Glasbene matice herkulsko spopada že nekaj let, ne moremo mimo vsega, kar je zgodovina hotela dati Glasbeni matici, njenim profesorjem, njenim upravnikom in njenim učencem.

Bilo je veliko dobrega in lepega v teh devetdesetih letih, pa tudi grenkega in žalostnega. Dotaknimo se bežno vseh teh poglavij Glasbene matice, ki so vsak na svoj način dajala pečat naši zgodovini. Najprej avstroogrski čas, potem prva svetovna vojna. Takoj za to svetovno ujmo se s prihodom Italije v naše kraje prikrade fašizem s svojim nasiljem in nekulturnostjo; zatem izbruh drugega svetovnega spopada, ki je brezkompromisno zajel tudi vse naše kraje, naše ljudi in naše kulturne ustanove, tudi Glasbeno matico. In končno osvoboditev leta 1945, ki ni našla nepripravljene naše glasbene in kulturne delavce.

Sledilo je skoro polstoletno obdobje s svojimi dobrimi in manj dobrimi aspekti. Končno zaton socialističnega sistema v osrednji Sloveniji, dejstvo, ki je globoko poseglo tudi v naše zamejsko kulturno in politično stvarnost! Nastanek nove slovenske države nam je dal novega upanja, saj smo si nedvomno mnogo pričakovali od komaj rojene slovenske države in njene politične svobode.

Danes smo v pričakovanju priznanja, oziroma podržavljenja naše realnosti. Želimo si uzakonitve pravic naših šestindvajsetih uslužbencev, naših skoraj osemsto učencev, ki se učijo in ustvarjajo v naši deželni upravni stvarnosti, v Trstu, Gorici, Špetru Slovenov in v Kanalski dolini.

Bodo naša pričakovanja v eni ali drugi obliki uresničena in kako bodo uresničena? To nam bo pokazal morda že v prihodnjih dneh italijanski parlament. Bo znal popraviti to, za kar nas je tako hudo oškodoval fašizem in polstoletno povojno pričakovanje od osrednjih italijanskih političnih ustanov?

     Upravni odbor Glasbene matice, profesorski zbor, administrativno osebje, učenci sami si ob jubilejnem letu Glasbene matice iskreno želimo in prizadevamo, da bi v novo stoletje z vsem ponosom, delavnostjo in kulturno glasbeno ustvarjalnostjo, mogla končno stopiti tudi Glasbena matica, osvobojena vseh svojih stisk in spon, ne nazadnje tudi tistih, ki so nastale zaradi ekonomskih, oziroma finančnih težav.

Mislim, da si to iskreno želimo vsi Slovenci, ki živimo in si prizadevamo za naš boljši jutri, za naše bolj urejeno življenje, za naš vsestranski narodni razvoj.

Ob jubileju naše ustanove gre končno srčna zahvala vsem, ki so v teh devetdesetih letih kakorkoli pripomogli za njen obstoj in razvoj: ravnateljem, notranjim in zunanjim sodelavcem, staršem učencev, osrednji slovenski vladi, deželi Furlaniji - Julijski krajini ter našima krovnima organizacijama SKGZ in SSO.

Hvaležen spomin naj gre vsem pokojnim profesorjem, glasbenikom in skladateljem, ki so svoje sile in prestiž zastavili za našo osrednjo glasbeno ustanovo, kateri je zgodovina že odkazala nenadomestljivo vlogo in poslanstvo v našem slovenskem prostoru.

Predsednik

dr. Drago Štoka

Glasbena matica, ki praznuje letos 90 - letnico obstoja, je deželna ustanova, ki deluje v vseh treh pokrajinah FJK, kjer živi slovenska narodnostna skupina. Na sedežu v Trstu ter na podružnicah v Miljah, Boljuncu, Katinari, Škednju, Bazovici, Opčinah, Proseku, Saležu in Nabrežini, v Gorici ter podružnicah v Doberdobu, Sovodnjah in in Štandrežu, v Špetru Slovenov in Čedadu v Benečiji ter v Ukvah in Žabnicah v Kanalski dolini, nudi individualni pouk v šolskem letu 1999/2000 530-tim otrokom in to v razredih: solopetje. klavir, violina, viola da gamba, kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, trobenta, pozavna, rog, harfa, harmonika in tolkala. Poleg teh obiskujejo učenci skupinski pouk teorije in solfeggia, harmonije, glasbene zgodovine, komorne in orkestralne vaje.

V okviru šole se pa danes glasbeno vzgaja in izobražuje še dodatnih 250 otrok, ki obiskujejo predšolske glasbene vzgoje, se udejstvujejo v otroških pevskih zborih, harmonikarskih ansamblih itd.

S stalno skrbjo, da bi nudili glasbeno vzgojo čim širšemu krogu članov naše skupnosti, delujeta v okviru šole tudi dva izredna oddelka in sicer oddelek za pihalne orkestre v sodelovanju z godbami Breg, Prosek, Nabrežina, Kras in ZSKD ter oddelek za frajtonarico.

Za vse to glasbeno, pedagoško in vzgojno delo skrbi 22 stalno nameščenih profesorjev in preko 30 sodelavcev, ki so s svojo strokovnostjo popeljali našo šolo na pot postopne in vztrajne rasti, na pot uspeha in priznanja tudi v širši italijanski in slovenski prostor. Ponosni smo, da so vsi današnji stalni profesorji nekdanji učenci šole, in da je med sodelavci kar 80 % nekdanjih učencev šole. Iz naše šole je izšlo preko 70 diplomirancev v razredih: klavir, violina, čelo, flavta, klarinet, trobenta, rog, harmonika in kitara ( letos tudi prva diploma Špeterske šole ). Večino le - teh srečujemo kot glasbene pedagoge na šoli GM pa tudi na državnih konservatorijih in Visokih šolah ter na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, kot člane gledališča Verdi, kot sodelavce slovenske radijske postaje. Nekateri so si kot koncertanti pridobili sloves odličnih glasbenih umetnikov tudi v mednarodnem glasbenem življenju. Srečujemo jih pa tudi kot glasbene organizatorje, dirigente, pevovodje in sodelavce v slovenski zamejski publicistični dejavnosti.

Ravnatelj

prof. Bogdan Kralj