Uvajanje opisnega ocenjevanja v glasbene šole

 

Strokovni svet za splošno izobraževanje je 11.4.2002 sprejel prve tri dokumente, s katerimi se je v septembru začela vsebinska prenova tudi v glasbenem in baletnem izobraževanju. To so: Predšolska glasbena vzgoja, namenjena petletnikom, Glasbena pripravnica za šestletne otroke in Plesna pripravnica, ki traja tri leta. Predmetniki za vse tri programe kot obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja predpisujejo opisno ocenjevanje.Tega na osnovnih šolah na nižji stopnji izvajajo že nekaj let, za učitelje na glasbenih šolah pa je to novost, povezana s številnimi vprašanji, strahovi, pa tudi izzivi. Tej temi smo zato posvetili precej pozornosti na letošnjih srečanjih študijske skupine za Nauk o glasbi in menim, da bo osvetlitev nekaterih vidikov opisnega ocenjevanja zanimiva za vse tiste pedagoge, ki se bomo v prihodnosti soočali z njim.

 

 

KAJ  JE  OCENJEVANJE

Ocenjevanje je proces spremljanja, preverjanja, zbiranja in primerjanja informacij o otrokovih sposobnostih, znanju in vrednotah z določenimi standardi (kriteriji, normami) ter proces presojanja otrokovega napredka in uspešnosti glede na druge otroke (poprečne norme), postavljene kriterije ali glede na otroka samega.

 

KAJ JE NAMEN OCENJEVANJA

Dr. Drago Žagar meni, da je namenov  več, najpomembnejši pa so naslednji:

1. zagotoviti povratno informacijo učitelju in učencu o tem, kako napredujejo med učenjem

2. posredovati informacijo o vrsti in stopnji obvladanja učne snovi

3. posredovati informacijo za napredovanje v višji razred ali za namene poklicnega usmerjanja

 

 

 IZ ČESA IZHAJA OCENJEVANJE, OZ. ZAKAJ OCENJEVATI

Primerjanje in presojanje sta z vidika uporabnosti in racionalnosti za družbo in posameznika nujni funkciji. Družba, šola in posameznik morajo biti zaradi svoje eksistence do določene stopnje uporabno in racionalno naravnani. Drugi razlog za ocenjevanje pa je dejstvo, da celotni ekonomski, politični, izobraževalni in drugi podsistemi sodobnih  družb temeljijo na principu tekmovanja. S pomočjo tekmovanja naj bi ljudje zadovoljevali potrebe po uspešnosti in pomembnosti, to pa naj bi bilo dobro za človekov in družbeni razvoj.

 

ZAČETKI OPISNEGA OCENJEVANJA

segajo v čas intenzivnega obdobja načrtovanja in izvajanja projekta integriranega pouka. V skladu z doktrino integriranega pouka so izginjale ostre predmetne meje, običajna ocenjevalna lestvica ni bila več ustrezna za ocenjevanje dosežkov pri posameznih  predmetih, saj so se pojavljale nove vsebinske povezave med predmeti. Prav tako se je spremenil predmet ocenjevanja, to je učenčev napredek pri pouku in z njim stimulacija njegovega razvoja. Prej se je pri pouku bolj ugotavljalo  »uporabnost« otroka oz. izvajalo selekcijo na osnovi primerjanja otroka z drugimi otroki. To pa je izredno občutljiva zadeva, ker poleg drugega zadeva tudi otrokovo doživljanje, samovrednotenje in samospoštovanje, ki so zelo osebne notranje kvalitete, ki jih nikoli ne poznamo dovolj. Negativne posledice primerjanja otrok med seboj, kar je osnova numeričnega ocenjevanja, se kažejo v:

- razočaranju in zavisti pri tistih, ki so slabše ocenjeni( taki so v večini, saj je lahko le eden najboljši)

- strahu pred slabo oceno, ki preprečuje lastno pobudo in vodi v posnemanje drugih

- strahu, ki otežuje razvoj sočutja, pozornosti, naklonjenosti

- slabi samopodobi in samospoštovanju

- pogojuje nastanek negativnih stališč do šole, subjektov v učnem procesu ter učenja samega

 

 

ZAKAJ TOREJ UVAJAMO OP. OCENJEVANJE V ZAČETNE RAZREDE OSNOVNE ŠOLE

1. Otrok je  ob vstopu v šolo na razvojni stopnji, ki je odločilna za razvoj njegove samopodobe (po Eriksonovi teoriji so odločilna leta med 6-11)

2. ob vstopu v šolo so med učenci velike razlike v predznanju, stopnji ter tempu miselnega razvoja, v čustvenem in socialnem razvoju, pozornosti…Številčno ocenjevanje je tako v bistvu tudi ocenjevanje teh razlik, ne samo rezultatov šolskega dela.

3. v tem obdobju je pri otrocih še prisotna pozitivna notranja motivacija (radovednost, želja po znanju), številčne ocene jo prehitro spremenijo v zunanjo motivacijo (učenje za ocene)

4. tradicionalne oblike ocenjevanja niso primerne pri skupinskih oblikah pouka (delo v manjših skupinah, projektno delo)

5. eden od ciljev opisnega ocenjevanja je tudi zmanjševanje tekmovalnosti med otroki.

 

POGOJI ZA USPEŠNO OP. OCENJEVANJE

1. poznavanje ciljev, ki naj bi jih učenci dosegli pri pouku

2. znanje o tem,kaj mora učitelj  zajeti v opisno oceno, da analitično pokaže, do kakšne stopnje je učenec osvojil posamezne cilje.

3. poenotenje osnovne terminologije, ki naj bi jo učitelji uporabljali v opisih

4. povečanje zanesljivosti informacij, kar dosežemo s timom učiteljev, ki učenca ocenjujejo, napredovanjem istega učitelja v naslednji razred skupaj z učenci, sodelovanje s starši, navajanje na samoopazovanje in samoocenjevanje…)

 

KAKO SPREMLJATI OTROKOVO DELO IN RAZVOJ

Sistematično ob upoštevanju naslednjih napotkov:

1. zabeležiti tipične otrokove lastnosti, po katerih se loči od ostalih

2. vsako opažanje je treba beležiti čim prej in ne po spominu

3. po možnosti je dobro navesti datum, da je mogoče analizirati napredovanje ali stagniranje učenca

4. zapisati je treba samo tisto, kar smo preverili

5. izogibati se je treba posploševanju  na osnovi ene same opažene informacije

6. zabeležiti je treba vse, kar je pomembno za načrtovanje dela z učencem

7. ker je za oblikovanje otrokove samopodobe pomemben zgodnji uspeh v šoli, v začetku ne  postavljajmo previsokih pričakovanj, naloge naj ne bodo prezahtevne, cilji jasni,sprotni učinek viden.

 

 

KAJ NAJ VSEBUJE OPISNI DOKUMENT

Končna ocena mora vsebovati vsoto različnih opazovanj in predstavitev  rezultatov dela. Poročilo o napredku naj vsebuje zapise pomembnega učenčevega dela in opozori na njegov napredek.. Dokument naj bo čimbolj opisen in naj odseva rezultate znanja, razumevanja, spretnosti in stališč.

Učitelj za zapis poročila potrebuje:

-  široko znanje strokovnega besednjaka

- učenčevo osebno mapo

-  poti razvoja

- rezultate pisnih izdelkov

- komentarje ali opazovalne zapise

 

Literatura:

Opisno ocenjevanje v nižjih razredih OŠ ( Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996,1997)

Avtorji: Marija Heberle Perat, dr. Mirko Galeša, dr. Drago Žagar, Natalija Komljanc

 

Patricija Rutar Valič