Odmevi na drugo srečanje
Harmonikarskih orkestrov Slovenije na Jesenicah
V soboto, 12. aprila 2003 je v večnamenski dvorani Osnovne šole Toneta Čufarja na Jesenicah potekalo 2. srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije. Sodelovali so orkestri iz naslednjih glasbenih šol: Ormož, Gornja Radgona, Krško, Glasbena matica Špeter, »Karol Pahor« Ptuj, Radovljica, ZPGŠ, »Fran Korun Koželjski« Velenje, Tržič, Murska Sobota, Rogaška Slatina, Nova Gorica, »Risto Savin« Žalec, Ravne na Koroškem in šole gostiteljice. V zadnji točki programa pa se je prvič predstavil tudi Orkester Slovenskih učiteljev harmonike. Gre za »pilot projekt«, kot ga je imenoval njihov vodja (ugledni profesor, ki poučuje v Puli in v Mariboru) prof. Slavko Magdič. Hkrati pa je to eden izmed prvih potez ob ustanovitvi DSUH (Društva slovenskih učiteljev harmonike). Ideja za to se je porodila na enem od seminarjev za dirigente harmonikarskih orkestrov v Novi Gorici.
Po raznovrstnem in skrbno pripravljenem programu, v odlični organizaciji in pred polno dvorano se je prireditev hitro prevesila v zaključni del. Sledil je kratek posvet. Na njem se je zbrala večina sodelujočih dirigentov. Njim pa so se pridružili še prof. Sebastijan Ernö (Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani), mag. Franci Okorn (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport), skladatelj Emil Glavnik ter predstavniki gostiteljev (GŠ Jesenice) in nacionalnih medijev. Njihov namen je bila kratka analiza srečanja in razprava o vlogi srečanja harmonikarskih orkestrov v bodoče.
Beseda je tekla o sestavi orkestra. Kot izhodišče razprave je služilo vprašanje (prof. Sebastijan Ernö), kaj je harmonikarski orkester. Vsak vodja mora namreč predhodno presoditi, v kolikšni meri dodajati orkestru tolkala in sintetizatorje. Le-ti so se v nekaterih primerih pokazali kot prevladujoči in s tem tudi moteči. Slednje pa se neposredno navezuje na programsko zasnovo srečanja. Glasbena literatura priredbe baročnih del in izvirne skladbe za tovrstne sestave - niso več nedostopne, kljub temu da (razen dveh izjem, med njimi tudi harmonikarji iz Nove Gorice) ni bilo opaziti slovenskih skladb. Po mnenju razpravljalcev (prof. Sebastijan Ernö, Emil Glavnik) je temu kriva politika založnikov in pomanjkanje natečajev. Oboje je povezano s precejšnjimi stroški.
V kakšni smeri torej podpirati in še krepiti razvoj skupnega muziciranja v harmonikarskih sestavih? Slišati je bilo podatke, da interes za harmoniko v GŠ upada, kar je čutiti pri vpisu na srednje glasbene šole. Zajezitev tega problema je možna v večjem posvečanju pozornosti komorni in orkestralni igri, ki je hkrati tudi velik vzgojni moment (prof. Slavko Magdič).
Za to so potrebni dobri posamezniki harmonikarji ter usposobljeni dirigenti. (Dva seminarja v preteklih letih v Novi Gorici za dodatno izobraževanje dirigentov sta bila tudi tokrat sprejeta kot nujen in zelo koristen korak v tej smeri).
Še vedno pa v slovenskih glasbenih šolah v tekočem šolskem letu deluje 31 harmonikarskih orkestrov, na oddelku za harmoniko pa je vpisanih 1812 učencev. Predvideva se, da bi po letu 2007 ponovno zaživelo državno tekmovanje orkestrov (razen pihalnih in tamburaških, ki so vključene v zveze izven resornega ministrstva). Do takrat pa naj bi se rešile dileme glede substitutov (tolkal, elektronskih in drugih glasbil) ter programskih zahtev (mag. Franci Okorn). Pred učenci in učitelji harmonike so torej novi izzivi.
In kako se bodo odvijala srečanja na Jesenicah? O tem ni bilo postavljenih dokončnih izhodišč. Ali bo ostalo srečanje revijalnega značaja, pri čemer bi nastopajoči orkestri izvajali največ eno skladbo zabavnega žanra in vsaj eno izvirno skladbo ali priredbo baročne literature (predlog predstavnice GŠ Ljubljana-Moste-Polje), ali bo preraslo v državno oziroma vsaj regijsko tekmovanje harmonikarskih orkestrov ali pa bo postala prireditev kombinacija revije in tekmovanja?
V vsakem primeru bo vsaki dve leti na Jesenicah slišati harmonikarsko igro, kar so obljubili dirigenti, ki so s svojimi orkestri letos (mnogi od njih tudi pred dvema letoma) sodelovali na drugem srečanju harmonikarskih orkestrov Slovenije. Organizacija in pogoji za to so bili tako kot prvič tudi tokrat vzorni. Celo sam jeseniški župan g. Boris Janez Bregant, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, je srečanju, ki je trajalo od 10.00 do 12.00 in od 13.30 do nekaj čez 16.00 uro prisostvoval skorajda v celoti!
In Primorska? Letos sta jo zgledno zastopala Harmonikarski orkester GŠ Nova Gorica pod vodstvom prof. Radmile Bikič in Združeni orkester ZPGŠ pod vodstvom prof. Claudia Furlana tako kot že na 1. srečanju. Iz zamejstva pa se je z zanimivim programom (lastno skladbo in priredbo dirigenta) predstavil Harmonikarski orkester Glasbene matice Špeter pod vodstvom Aleksandra Ipavca. Uspešnost primorskih in zamejskih predstavnikov na 2. srečanju harmonikarskih orkestrov Slovenije na Jesenicah je potrdila tudi oddaja »Izvir(ni)« na 1. programu TV Slovenija, dne 3. maja. Njen avtor Peter Kuhar je dobršen del prispevkov namenil prav njim.
Matjaž Šurc