Misli ob jubileju

 

Glasba je melodija posebne govorice. Dojemali in razumeli so jo minuli, jo razumejo sedanji in jo bodo prihodnji rodovi ljudstev, ne glede na spol, raso in starost. Glasba je blagor duše, je svetloba, ki razjasni temačnost pogleda, tolaži neutolažljivost, vzkipi v veselju, vzburi strasti in domišljijo, je razodetje duha in nenehne želje po njeni prisotnosti v prostoru in času.

            Glasbena šola Slovenj Gradec že petdeset let  izobražuje mladino najžlahtnejše umetnosti v čudovitem kraju, ki je položen med vrhove Uršlje gore in Pohorja, v kraju, ki je  sinonim potrebe  nenehnega kulturnega snovanja in ohranjanja vitalnosti bogatega kulturnega  izročila.

            Na pobudo kulturnih delavcev in glasbenih zanesenjakov je bila Glasbena šola Slovenj Gradec ustanovljena s sklepom Okrajnega ljudskega odbora v mesecu juliju 1953. Sedež so ji namenili v stari in slabo ohranjeni rojstni hiši svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa, Glavni trg 3, v kateri je bila za pouk prosta samo majhna dvorana, v kateri je do takrat  mladina igrala namizni tenis. Vse ostale prostore so zasedali stanovalci in Okrajna obrtna zbornica. V njej poteka glasbeni pouk še danes.

            V svojih prvih 50-tih letih obstoja je šola doživljala vzpone in padce, bila so  krizna obdobja, a dogajalo se je tudi veliko lepega.

            Prav gotovo so bili pionirski časi najtežji. Koliko naporov, odrekanja in truda je bilo vloženega. Bile so kadrovske težave, pomanjkanje glasbil, notnega materiala in sredstev,…vse to je oviralo nemoteno delovanje zavoda. Kljub temu je število učencev raslo iz leta v leto. Vsem prizadevnim posameznikom, ki so vztrajali pri ustanovitvi in nesebičnem, pedagoškem delu v glasbeni šoli, v začetku celo neplačanem, je treba zares čestitati.

            Z Glasbeno šolo so v mestu, okolici in regiji povezani številni nastopi, proslave, revije, koncerti in druge manifestacije. Učenci so se vključevali v pevske zbore, šolske orkestre, komorne sestave, igrali so v različnih ansamblih in orkestrih, nekateri so izbrali solistično, drugi pedagoško pot, mnogim pa sta glasba in igranje instrumenta pomenila sprostitev ob vsakdanjiku. Kar nekaj učencev in učiteljev je sodelovalo in sodeluje v zelo  uspešnem Pihalnem orkestru Slovenj Gradec in drugih pihalnih orkestrih v bližnjih krajih.

 

Ponosni smo prav na vse, ki so obiskovali naše glasbene vzgojno-izobraževalne programe, posebej seveda še na tiste, ki so se usmerili v nadaljnji študij glasbe in danes aktivno delujejo na tem področju.

            Naše delo se je v zadnjih letih usmerilo tudi na sodelovanja s sosednjimi regijami  in sodelovanja s šolami v zamejstvu in tujini. Povezujemo jih s skupnimi koncerti, poletnimi šolami in strokovnimi srečanji. Veliko nam pomenijo dolgoletna srečanja in tesna sodelovanja s Slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem, Glasbeno matico iz Trsta, Zakladno Umelecko Školo iz Češkega Krumlova, Sing und Musikschule iz Regensburga, z Glasbeno šolo Slavko Osterc iz Ljutomera, z Glasbeno šolo iz Ilirske Bistrice in sosednjimi glasbenimi šolami iz Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in Velenja. Ta sodelovanja nas bogatijo in dajejo potrditev in spodbudo za še bolj poglobljeno strokovno delo.

            Zdaj v glasbeni šoli izobražujemo kar tristo učencev. Poučuje jih 21 učiteljev, od katerih je 14 redno zaposlenih. V kadrovskem in strokovnem pogledu je danes stanje veliko boljše. Naša ponudba poučevanja inštrumentov je zelo pestra, saj lahko učenci izbirajo med dvaindvajsetimi različnimi glasbili na oddelkih za klavir, harmoniko, godala, pihala, trobila, tolkala, kitaro in petjem. Poučujemo tudi dva ljudska instrumenta: že dvajset let citre in prvo leto diatonično harmoniko.

Šola si je svoje mesto in trden položaj uspela izboriti in ohraniti. Njen vpliv na bogato glasbeno življenje je vedno večji in pričakovanja, da se bodo pogoji dela izboljšali,  so vedno bolj obetavna.

Zadnja leta zanimanje in interes učencev in njihovih staršev za glasbeno šolanje vztrajno narašča. Na žalost, moramo ob vpisu zaradi nekaterih dejstev vsako leto odkloniti kar nekaj otrok, željnih glasbenega izobraževanja.

            Največji problem, ki se kot rdeča nit vleče že od samega začetka, je pomanjkanje prostorov in za sodobni glasbeni pouk neustreznost tistih, ki so na voljo. Učitelji še vedno poučujemo učence kar na petih različnih lokacijah v mestu.

            Upamo, da bo nekoč tudi naša šola deležna  ustreznih delovnih pogojev. Želimo, da bi se lahko učenci učili, vadili in nastopali v normalnih učnih pogojih.

 

Močno verjamemo, da bodo končno tudi v Slovenj Gradcu, v mestu, kjer je bil rojen eden naših največjih glasbenikov, mojster samospevov in drugih neminljivih glasbenih umetnin, Hugo Wolf, našli dovolj moči, volje in sredstev, za dolgoletne želje učencev in delavcev zavoda, dobiti ustrezne sodobne prostore za nemoteno ustvarjanje in glasbeno izobraževanje.

            Ko bomo imeli boljše pogoje in dovolj ustreznih učilnic, bomo naredili vse, da bi lahko na šoli zadržali srednješolsko mladino in s tem povečali naše možnosti za dopolnitev in ohranitev orkestrov in komornih skupin. Ob tem bo v mestu in regiji glasbeno življenje še pestrejše in bogatejše.  

            Dovolite mi, da se ob izrečenih željah in upanjih, ki bodo morda že v kratkem uresničena, najprej najlepše zahvalim za ves trud vsem sodelavkam in sodelavcem, učiteljicam in učiteljem, ki s svojim strokovnim in uspešnim poučevanjem vodijo učence k uresničitvi njihovih želja.

            Za uspešno sodelovanje se zahvaljujem tudi Svetu staršev in Svetu šole, ter obema ustanoviteljicama, Mestni občini Slovenj Gradec in občini Mislinja, ki skrbita za kontinuirano in nemoteno delo šole. Zahvaljujemo se  Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, predvsem  svetovalcu ministra za šolstvo, znanost in šport, mag. Franciju Okornu za razumevanje in pomoč v zvezi z našim delom in  problemi.

 

            V svojem in v imenu vseh sodelavcev se zahvaljujem tudi vsem staršem, ki z velikim zanimanjem spremljajo naše delo, ter nam s koristnimi nasveti pomagajo uresničevati skupne cilje.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            Branko Čepin   

(iz govora ravnatelja Branka Čepina na osrednji slovesnosti, 30. maja 2003)