Zveza slovenskih glasbenih šol

Pogovor s predsednikom Zveze Antonom Savnikom

Marsikateremu učitelju v glasbenih šolah delovanje Zveze slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ), njeni smotri, dejavnosti in naloge niso dovolj znani. Na Primorskem se strokovno povezujemo in delujemo predvsem v okviru Zveze primorskih glasbenih šol, nimamo pa večjega pregleda nad dogajanji v drugih regijah, čeprav obstaja precej možnosti povezovanja in izmenjave pedagoških izkušenj tudi v okviru ZSGŠ. O tem in drugem smo se pogovarjali s predsednikom ZSGŠ, sicer tudi  ravnateljem Glasbene šole Domžale, gospodom Antonom Savnikom.

Gospod Savnik, kako je pravzaprav nastala ZSGŠ in kdo jo sestavlja?

ZSGŠ je strokovno združenje slovenskih glasbenih šol s sedežem v Ljubljani, ustanovljena je bila leta 1991 in v bistvu nadaljuje delo Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Sestavlja jo 56 glasbenih šol, od tega so tri šole zasebne. Naj povem še, da sta pred menoj Zvezi predsedovala dva  najprej Ivan Marin iz Velenja, za njim pa Viktor Zadnik z Vrhnike.

Kako je ZSGŠ organizirana in kako so v njeno delo vključene posamezne regije?

Zveza ima zbor članic, predsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in strokovne aktive. Zbor članic je najvišji organ Zveze, ki ga sestavljajo vse njene članice in zaseda po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Na nivoju regij ima svojo zvezo edino Primorska, sicer pa razdelitev po regijah še najbolj pride v poštev pri organiziranju regijskih tekmovanj v sklopu TEMSIG-a. Za regijsko tekmovanje skrbi izključno ZSGŠ, ki ima postavljene svoje nosilce tekmovanj po posameznih regijah, državno tekmovanje pa je v domeni TEMSIG-a.

Ko sva že pri tekmovanjih, me zanima, kakšen vpliv ima ZSGŠ na TEMSIG glede na to, da je bilo precej pripomb v zvezi s pravili in tudi s starostnimi kategorijami (ukinitev 1.A kategorije pri nekaterih disciplinah).

Res je bilo kar veliko pripomb in v zvezi s tem je bila pod okriljem ZSGŠ ustanovljena skupina, ki bo podrobno pregledala pravilnik tekmovanja, preučila vse pripombe in predloge in pripravila predlog potrebnih sprememb. Omenjena skupina se je sestala že dvakrat, vedeti pa moramo, da so vse tovrstne spremembe dolgotrajen proces in da tukaj ni hitrih rešitev. Sicer pa je povezava ZSGŠ in TEMSIG-a v tem, da imajo nekateri ravnatelji tudi funkcije v TEMSIGU (ravnatelj GŠ Vič-Rudnik, Saša Potisk, je tudi predsednik TEMSIG-a) in v Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije.

Katere projekte v ZSGŠ načrtujete v letošnjem šolskem letu?
Ravnateljem glasbenih šol bomo nudili dodatno izobraževanje, ki ga pri vseh zadnjih sistemskih spremembah in uvedbi novega Zakona o delovnih razmerjih nujno potrebujejo.

V vsakodnevni praksi ravnatelj v eni osebi združuje funkcije pedagoškega vodje, ekonomista, pravnika in še kaj.

Vsa ta znanja si bo lahko izpopolnil v novi študijski skupini za ravnatelje (vodi jo Anton Savnik, op. B.G.), za katero bomo organizirali predavanja strokovnjakov in si medsebojno izmenjevali izkušnje in strokovna mnenja.

Ponovno želimo uvesti nagrado za glasbene pedagoge, kot je bila včasih Gerbičeva nagrada. Za to je potrebno izdelati pravilnik in se dogovoriti za ustrezno obliko nagrade.

            Skrbeli bomo za čim boljše sodelovanje z MŠZŠ, Zavodom za šolstvo in Akademijo za glasbo v Ljubljani. V načrtu imamo tudi organizacijo strokovnih ekskurzij in soorganizacijo revij orkestrov.

            Dolgoročen projekt ZSGŠ je tudi MISOS - mladinski simfonični orkester, ki je bil ustanovljen na predlog dirigenta Marka Letonje. Po uspelem začetku in prvih koncertih je sledilo zatišje, sedaj pa je čas, da ga ponovno postavimo na noge. Pri tem se bomo poskušali povezati tudi z Glasbeno mladino Slovenije.

Sicer pa bomo tudi v tem letu sodelovali z Evropsko zvezo glasbenih šol (EMU), katere članica je ZSGŠ od leta 1993 in v kateri imamo dva delegata in enega člana v predsedstvu.

  Iz Pravil Zveze slovenskih glasbenih šol

  5. člen

  Temeljne naloge zveze so:

- povezovanje in zavzemanje za kakovostno rast in razvoj slovenskega glasbenega šolstva,

- usklajevanje aktivnosti, ki jih zaokrožuje vzgojno-izobraževalni proces,

- sprotno informiranje o vseh pomembnih vprašanjih in nalogah,

- dejanje pobud in predlogov za izpopolnjevanje šolskega sistema in spreminjanja zakonskih ter drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo glasbenih šol,

- sodelovanje v pripravi in izvedbi vsakoletnih državnih tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev,

- organiziranje revij šolskih godalnih in simfoničnih orkestrov ter drugih dejavnosti, s katerimi se v javnosti izkazujejo najboljši rezultati pedagoškega dela slovenskega glasbenega šolstva,

- organiziranje področnih revij in drugih nastopov solistov in komornih skupin,

- zavzemanje za razvijanje glasbene kulture v slovenskem prostoru,

- pospeševanje strokovnega napredka šol na pedagoških, materialnih in drugih področjih,

- izmenjava izkušenj na področju pedagoškega vodenja,

- opravljanje drugih nalog, za katere se članice

  Zveze dogovorijo,

- sodelovanje in povezovanje z glasbenimi društvi, zvezami in glasbenimi institucijami ter sodelovanje z drugimi skupnostmi šol,

- obveščanje javnosti o delu in uspehih Zveze slovenskih glasbenih šol.

Kakšne so vaše želje v zvezi z delovanjem ZPGŠ?

Moje želje izhajajo iz prej omenjenih projektov in zastavljenih nalog Zveze. Glavni problem delovanja je v razkropljenosti članic, izmenjava izkušenj in vsebin med glasbenimi šolami in ravnatelji pa bi bila možna le ob boljšem povezovanju. Želim si tudi okrepiti sodelovanje z zamejskimi glasbenimi šolami v Italiji in Avstriji.

Pogovor je pripravil Bojan Glavina