Pogovor s člani Zagrebškega kvarteta saksofonov

Februarja 2003 bo v Kopru na povabilo Društva prijateljev glasbe Koper gostoval mednarodno priznani Zagrebški kvartet saksofonov ( v nad. Z kvartet). Letos poleti so člani kvarteta skupaj z gostujočim saksofonistom iz Francije v prostorih glasbene šole v Krškem vodili 2. mednarodno šolo saksofona, letošnjo jesen pa so imeli vidno vlogo pri proslavljanju 25 let pouka saksofona na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Oba dogodka omenjam, ker sta vplivala (in še vplivata) na razvoj saksofonske igre v Sloveniji.

Med poletno šolo sva s kolegom saksofonistom Andreom Durantejem iz Italije s člani kvarteta opravila pogovor, da bi italijanskim saksofonistom in glasbeni publiki prikazala dogajanje na saksofonski sceni v naših krajih. Ker pa mnenja in razmišljanja članov kvarteta odražajo svetovljanstvo, sva se s kolegom Durantejem odločila, da vsebino pogovora predstaviva tudi slovenskim bralcem.

Vi ste prva tovrstna zasedba s področja bivše Jugoslavije, ki se je uveljavila na mednarodnem področju. Kako se je vse skupaj začelo?

Vse se je začelo v začetku 80. let 20. stoletja z uradnim začetkom predavanj iz saksofona na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Že na začetku so študentje sestavili kvartet saksofonov (v katerem so že takrat igrali nekateri člani današnje zasedbe), ki si je konec 80. let nadel ime Zagrebški kvartet saksofonov.

Konec 80. in v začetku 90. let se je se je v Sloveniji povečalo poučevanje saksofona na srednjih šolah in se razširilo tudi na Akademijo za glasbo v Ljubljani. V tem obdobju se je tudi ustalila današnja kvartetova zasedba: Dragan Sremec - sopran saksofon, Goran Merčep -alt saksofon, Saša Nestorović - tenor saksofon in Matjaž Drevenšek - bariton saksofon.

Od tistih oddaljenih začetkov v 80. je v Sloveniji in na Hrvaškem postalo dogajanje na glasbeni sceni razgibano, saj je nastalo več tovrstnih skupin; naj omenim le dve - kvartet saksofonov Slap in Ljubljanski kvartet saksofonov. Čeprav so se nekatere skupine kasneje razšle, se je že na začetku pokazal velik interes za komorno zasedbo te vrste v obeh državah.

S kvartetom ste koncertno zelo aktivni. Pri pregledu vašega kurikuluma smo zasledili, da je vsak član poleg koncertiranja s kvartetom aktiven tudi na pedagoškem področju in kot solist. Kako lahko delovanje uskladite?

Trije od nas smo  ˝klasiki˝ (Sremec, Merčep in Drevenšek) in se primarno posvečamo pedagoškemu delu na glasbenih akademijah v Ljubljani (Drevenšek) in Zagrebu (Sremec in Merčep) ter  na glasbenih šolah v Krškem in Samoboru (Merčep). Največ energije vlagamo v pedagoško delo, kjer na učence prenašamo vse svoje  izkušnje, ki smo jih pridobili s svojo koncertno aktivnostjo. Tako postaja kvartet hkrati podaljšek našega pedagoškega dela, pa tudi delo, ki ga opravljamo z našimi študenti, prenašamo v prakso.

Kar se tiče naših solističnih nastopov, je to predvsem priložnost za vzdrževanje kondicije in za individualni študij. Sicer pa kvartet sam po sebi vzame mnogo časa, da nam ga ne ostane za velike solistične projekte. Vseeno pa večkrat solistično sodelujemo z orkestri v Sloveniji in na Hrvaškem.

Posebej moramo omeniti še Nestorovića, ki je uveljavljen ˝all around jazzman˝ in je komorni igri s kvartetom dodal še uspešno jazz kariero v manjših zasedbah in v big bandih.

Vaš kvartet deluje skupaj že več kot deset let. Kako lahko toliko časa živite in delate skupaj?

Sčasoma se je naša skupina spremenila v veliko družino, kjer soočamo mnenja vsakega od članov, ne da bi to porušilo harmonijo skupnega dela. Danes se med seboj tako dobro poznamo, da so naše misli zelo »prozorne«, razumljive za vsakega člana skupine: dovolj je pogled ali izraz na obrazu, pa razumemo, kaj kdo misli.

V kvartetu se ravnamo po reku Vsi za enega in eden za vse. Iz profesionalne delovne potrebe se je razvil odnos medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. Zato izkušnje in zamisli vsakega posameznika prispevajo k razvoju kvarteta.

Vzhodna Evropa je od zmeraj dom izvrstnih klasičnih glasbenikov. Kako je bil v  glasbenih krogih vaših držav sprejet tako mlad inštrument, kot je saksofon?

Začetki vsekakor niso bili brez težav. Da so saksofon sprejeli in začeli spoštovati kot enakovreden solistični inštrument v koncertnih dvoranah, kjer so predhodno izvajali veliki violinisti, pianisti in drugi pihalci, je moralo preteči nekaj časa. Le s trdim delom od naše generacije dalje smo dokazali, da se saksofon lahko z vseh vidikov obravnava kot klasični inštrument, enakovreden vsem ostalim, in se ga da uporabiti pri izvajanju vseh glasbenih stilov.

Danes, 25 let potem, ko se je saksofon prvič pojavil na naših akademijah, lahko ponosno rečemo, da smo se otresli vseh kompleksov manjvrednosti in da je naš kvartet eden najbolj aktivnih na tem področju.

Že leta se v poletnem času organizirajo razni tečaji, seminarji, poletne šole in podobno za saksofon. Kaj menite o teh aktivnostih?

Menimo, da so takšne dejavnosti zelo pozitivne, saj na njih prihaja do primerjanja, izmenjave znanja in izkušenj. Mi sami smo kot študentje med prvimi študirali pri priznanih profesorjih v tujini. Danes svojo nenehno željo, biti na tekočem, in željo po raziskovanju skušamo prenesti na naše študente.

Zelo se moramo zahvaliti našemu tedanjemu profesorju Nochti, pedagogu zelo odprtega duha, ki se je osebno angažiral, da so njegovi učenci dobivali štipendije za študij v tujini in ker jim je pokazal širok pristop k študiju.

Plod takega razmišljanja in videnja študija glasbe, odprtega in polnega delovnega zagona v glasbenem razvoju skupaj z vsem, kar nas obdaja, so naši seminarji na Hvaru, v  Dubrovniku, Podsredi in Krškem. Na njih so sodelovali tudi ugledni svetovni saksofonisti: Jean-Marie Londeix, Serge Bichin, Claude Delangle in nazadnje Vincent David. Našim študentom in drugim udeležencem smo omogočili, da so prišli v stik s sodobnimi in zelo kvalitetnim predavatelji.

Pogosto sodelujete s priznanimi saksofonisti in drugimi zasedbami. Kako na osnovi svojih stikov s tujino ocenjujete razvoj saksofona v svetu?

Po vtisih z naših turnej in s svetovnih kongresov sodimo, da se naš inštrument zelo hitro uveljavlja na klasičnem področju, predvsem v šolah in pri učiteljih, ki niso zaprti vase, ampak v stiku z realnostjo, ki jih obkroža, in ki so brez kompleksov in odprti novostim, ki prihajajo od vsepovsod. Miselna odprtost namreč omogoča izboljševanje stanja. V Franciji se je začela ta kulturna izmenjava, ki je sprožila težnjo po izmenjavi znanja in informacij na našem področju. Odtlej se znanje in kvaliteta igranja saksofona zelo hitro dviga in širi po Evropi v koncentričnih krogih.

Vaša šola je bila zelo pozitivno ocenjena tudi s strani tujih pedagogov. Kakšen pa je vaš odnos do francoske šole?           

Imamo se za otroke francoske šole, saj smo vsi specializirali na francoskih konservatorijih.

S to šolo smo prišli v stik pred približno 20 leti, ko je francoski saksofonist Claude Delangle prvič gostoval v Zagrebu. To je za naš saksofonski razred pomenilo odskočno desko  hitremu razvoju, ki je sledil. Tedaj nas je to tako spodbudilo, da smo uspeli prepričati šolske ustanove, da nakupi notno in študijsko gradivo ter inštrumente.

Naše izkušnje v Franciji so bile zelo pomembne: usvojili smo osnove duhovnega pristopa do študija in potrebo po stremenju k popolnemu tehničnemu obvladovanju inštrumenta. Sčasoma smo svojo igro muzikalno obogatili še s svojim slovanskim karakterjem in pridobili lastno identiteto, ki nas loči od Francozov.

Vaš repertoar sega od baroka do sodobnih skladateljev. Kako načrtujete, katero glasbo boste izvajali?

V začetku smo izvajali striktno francoski program. Sčasoma smo koncertni program prilagodili svojemu značaju. Danes skušamo v program vnašati dela domačih skladateljev. Na ta naš pristop so nekateri skladatelji hitro pozitivno reagirali in za naš kvartet napisali izvirna dela.

V program uvrščamo tudi transkripcije iz drugih obdobij ali za drugačne zasedbe, a šele po natančnem pregledu. Izberemo samo transkripcije, za katere menimo, da so kvalitetne.

Igramo glasbo različnih zvrsti, naš repertoar namreč obsega dela od baroka do jazza in sodobne glasbe. Za vsebino izvajanega programa se odločimo tudi po želji naročnika in glede na okolje, v katerem bomo nastopili. Sodelujemo tudi z drugimi ansambli in orkestri tako, da izkoristimo vse zmožnosti, ki jih nudi naš inštrument.

Kateri so vaši glasbeni vzorniki?

Ko smo kot študenti začeli svoje prve korake s kvartetom, so bili naš vzor kvarteti, ki so jih vodili priznani saksofonisti, npr. Marcel Mule in Daniel Defaye. Tudi prve skladbe, ki smo jih izvajali, so bile iz repertoarja teh dveh priznanih zasedb.

Za mlade zasedbe je lahko dobro izhodišče kvartet Adolph Sax, ki ga vodi  Claude Delangle, in njegov program.

Imate bogate izkušnje in uspešno dolgoletno kariero z mnogimi mednarodnimi priznanji. Kaj bi svetovali mladim, ki so se šele na začetku svoje glasbene poti?

Zelo je pomembno, da imajo potrpljenje, saj nič ne nastane čez noč. Biti morajo prepričani v začrtane cilje in nenehno delati, da jih dosežejo. Zelo morajo biti vztrajni in delavni. Iz nič se namreč ne da nič narediti. Vsak, ki hoče doseči cilj, mora disciplinirano delati in se upirati morebitnim težavam, ki se pojavljajo na poti. S strokovnostjo in trdim delom se da premagati vse ovire. Nič nam ne more onemogočiti uresničitev svojih sanj, če v njih res verjamemo.

Mitja Žejal in Andrea Durante