Glasba, praznik in praznično praznovanje
Bilo je med Miklavžem in Božičem, ko je peščica otrok, učencev Glasbene šole Idrija, oddelek Črni Vrh, iz razreda Valči Kavčič, veselo zaigralo “živo” glasbeno čestitko svojim najbližjim za praznike. V skromni “učilnici”, kabinetu športne vzgoje, ki ga že osemnajst let pridno uporabljamo za nadomestno učilnico instrumentalnega pouka, smo se počutili kot velika glasbena družina. Po podarjenih melodijah so nastopajoči staršem izročili še stekleničke in vaze, ki so le te izpod rok učiteljice novoletno oživele. Mamice pa so s sladkimi pecivi okrasile mizo sredi sobe. In potem, mm…in kako dobro in slastno je bilo!
Prazničen pridih je “živi” glasbeni čestitki pripela novica o pravi, prvi tiskani čestitki Glasbene šole Idrija, katere izvor je nastal prav med črnovrškimi učenci. Ptički v gnezdu, skladbica za klavir, učenke Polone Rudolf je bila izbrana med številnimi skladbicami, ki so jih učenci poleg svojega pouka ustvarjali. Poloni pa je uspelo, da je izoblikovala nekaj boljših in si s tem pridobila čast, da se je njena skladbica odtisnila v obliki priložnostne čestitke.Tako je glasbena šola s to čestitko zaželela srečno in uspešno leto mnogim po Sloveniji. V marcu po bo z njo vabila na koncert ob 100 letnici rojstva Jožefa Klemenčiča, dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Idrija.
Vrhunec skupnega veselja pa je bila zagotovo novica o novem, pravem klavirju, res pravem klavirju, ki ga do sedaj v Črnem Vrhu še ni bilo. Po skoraj petindvajsetih letih sem stala na poti, kjer so “delili” nov, pravi klavir in z njim nov in svoj prostor, razred oddelku glasbene šole na Osnovni šoli Črni Vrh, v Črnem Vrhu nad Idrijo.
Za prvo imata verjetno zasluge Miklavž in Božiček, ki sta z modrimi besedami stopila do gospe ravnateljice Glasbene šole Idrija, Stanislave Močnik, ki je idejo o nakupu podprla in se zanj odločila, (Dedek Mraz pa bo moral v tekočem letu dodati še polno malho za dobro zvočno izolacijo); za drugo pa gospa Alenka Cvetaš, ravnateljica Osnovne šole Črni Vrh. S svojim pozitivno pedagoškim razmišljanjem je v danem trenutku prispevala mnogim: učencem in učiteljicama Glasbene šole Idrija, oddelku Črni Vrh je dala svoj prostor za nemoteno izpeljavo pedagoškega dela, hkrati omogočila učenje in nastopanje učencem na dobrem inštrumentu. Učitelju športne vzgoje je po osemnajstih letih “vrnila” kabinet in s tem prostor športnim rekvizitom, ter mir pedagogu ob pripravi na učne ure. Nov klavir pa je pridobitev tudi za Osnovno šolo Črni Vrh, saj ga bo lahko uporabljala za svoje potrebe pri spremljavah pevskega zbora. Celoten kraj je s tem dogodkom dobil možnost izvedbe solističnih ali komornih koncertov, ki jih bo v dogovoru z Glasbeno šolo Idrija, kot lastnico instrumenta, lahko organiziral.
Za konec pravzaprav ne najdem pravih besed v zahvalo, zato naj končam z mislijo:
“Čas je neustavljiv, in kraj, ki se utegne zdeti njegov konec, je lahko šele njegov začetek!”
Pa srečno vsem!
Valči Kavčič