PRVO EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH KITARISTOV "ANDRES SEGOVIA"

Mladi nadarjeni kitarist iz Ljubljane je v Nemčiji dosegel nov uspeh

 

            Mesto Velbert, ki je v prvih poletnih dneh gostilo evropsko kitarsko najstniško elito, leži vzhodno od  Düsseldorfa in s svojimi vsega 90. 000 prebivalci sodi med manjša nemška mesta. Prvo evropsko tekmovanje mladih kitaristov pod pokroviteljstvom Marquese Emilie Segovia, soproge pokojnega legendarnega in medijsko zelo popularnega očeta sodobne klasične kitare Andresa Segovie  ter v organizaciji mesta Velbert in nemške sekcije združenja EGTA (Evropsko združenje kitarskih učiteljev) pa se ni povsem naključno dogajalo v tem mestu. Na bližnjem Glasbenem konservatoriju v Wuppertalu delujeta namreč dva nadvse uspešna kitarska pedagoga Alfred Eickholt in dr. Dieter Kreidler, v Velbertu pa živita perspektivna kitarista Fabian Hinsche in Vicente Mozos del Campo, oba  favorita za najvišja mesta. Nemško združenje EGTA je s tem, po lanski organizaciji festivala Svet kitare v Leverkusnu, ko je bil ustanovljen tudi Evropski mladinski kitarski orkester, prevzelo odgovornost za organizacijo že drugega velikega projekta v podporo mladih nadarjenih umetnikov.

               Tekmovanje, ki so ga torej vodili in ocenjevali najvišji predstavniki  kitarskega umetniškega in pedagoškega sveta, je bilo že v osnovi ambiciozno zastavljeno, in ker je celo prvo s takšnim zvenečim naslovom, je bilo ves čas jasno, da bo močna konkurenca zahtevala veliko taktiziranja mentorjev mladih tekmovalcev, dobitniki najvišjih nagrad pa se bodo za vedno zapisali v zgodovino kitarskih tekmovanj. Za naše kitariste so takšna srečanja še posebej dobrodošla, saj smo doslej poznali pretežno tekmovanja v manjših krajih Italije, kjer se tako nivo organizacije tamkajšnjih lokalnih glasbenih združenj kakor tudi kakovost strokovne žirije ne more primerjati s kakovostjo dejavnosti tako resnih organizacij, kot je  EGTA.

            Prijavili so se lahko vsi tisti učenci in dijaki glasbenih šol, ki še niso začeli študija na Akademiji in so stari manj kot 20 let. Razvrščeni so bili v tri starostne skupine: prva do13 let,druga od 14 do 16 let in tretja od 17 do 19 let. Natančno je bilo določeno trajanje posameznega nastopa, obvezne pa so bile skladbe določene iz Segovijeve zbirke Preludiji in etude.

Zbralo se je 90 tekmovalcev iz 18 evropskih držav; najmlajši je imel komaj 9 let, najstarejši pa 19.

            Moj učenec Mak Grgić je s komaj 13 leti starosti in 5 leti igranja kitare že dokazal, da se s svojim talentom in discipliniranim delom  lahko pomeri tudi v svetovnem merilu. Samo v preteklem šolskem letu je poleg številnih javnih nastopov ter samostojnega recitala, na regionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Ljubljane z okolico in Zasavjem dosegel 99,67 točk, na državnem pa z 99 točkami 1.mesto in I.nagrado ter nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Pred odgovorno preizkušnjo v Nemčiji je tekmoval še v italijanskem Arenzanu in v kategoriji do 15 let osvojil II.nagrado (I.nagrada ni bila podeljena). Vsi ti rezultati so mi vzbudili prepričanje, da bo Slovenijo častno zastopal, osebno pa me je poleg primerjanja z drugimi pedagogi zanimalo v Velbertu še mnogo drugih stvari; od povsem tehničnih detajlov igranja, tekmovalne taktike, delovanja strokovne komisije in njenega usmerjanja mladih kitaristov do EGTE in same organizacije tekmovanja. Stroške potovanja z letalom so nama financirali sponzorji, celotno bivanje v Velbertu je krila Glasbena šola Franca Šturma, organizacijo pa sem prevzel sam.

            Prireditev ob odtprtju je bila na predvečer tekmovanja v razkošni dvorani Forum Niederberg, slišali pa smo Mladinski simfonični orkester in plesno skupino domače glasbene šole. Seveda niso manjkali številni kratki pozdravni govori uglednih predstavnikov organizatorja, a največjo pozornost je uspel pritegniti ravno župan mesta Velbert, gospod Hanns-Friedrich Hörr, z zanimivim govorom o kulturnih koreninah današnje Evrope ter pomenu takšnih srečanj za vse evropske države. Njegov sproščen, celo zabaven nastop je sprostil napeto tekmovalno ozračje.

            V naslednjih dveh večerih sta skoraj izključno kitarsko občinstvo navduševala Michael Langer in Eliot Fisk. Prvi je znan kot mojster fingerstyle igranja in je v tej disciplini tudi zmagovalec tekmovanja v Milwaukee (ZDA) za leto 1989. Na nekakšni polakustični kitari izvaja s pomočjo elektronike znano folk, jazz-rock, blues ali ragtime glasbo, zelo duhovito pa aranžira tudi pogosto izvajane skladbe resnega kitarskega repertoarja.

 

Z domiselnimi tehničnimi rešitvami in lahkotnim ritmičnim igranjem zna ustvariti veselo razpoloženje in občudovanje vseh v dvorani, tudi najbolj strogih zaprisežencev plemenitega klasicizma. Eliot Fisk je že stari znanec tudi na slovenskih odrih, za to priložnost pa je v pravi tekmovalni atmosferi še povečal prstno akrobatiko in tempe skoraj podvojil. Aplavdiranje občinstva je bilo sicer bučno, čeprav nad kvaliteto tona in umetniškim vtisom ni bil navdušen skoraj nihče. Vsekakor dva ekstravagandna nastopa, ki sem ju osebno dojel kot napoved nadaljnjega razvoja nekakšnega pluralizma kitarskih slogov in tehnik.

            Samo tekmovanje je potekalo dva polna dneva v treh dvoranah istočasno, ocenjevala pa je strokovna komisija v sestavi: Costas Cotsiolis iz Grčije, Alfred Eickholt iz Nemčije, Eliot Fisk iz ZDA, Dale Kavanagh iz Kanade, Dieter Kreidler iz Nemčije, Michael Langer iz Avstrije, Michael Lewin iz Velike Britanije, Thomas Müller-Pering iz Nemčije, Hein Sanderink iz Nizozemske, Jukka Savijoki iz Finske, Jorgos Panetsos iz Avstrije. Vsi smo bili presenečeni nad visokim povprečnim nivojem prikazanega znanja. Kolikor je bilo mogoče, sem spremljal nastope v vseh treh kategorijah, najbolj pa seveda v prvi, kjer je nastopil edini Slovenec Mak Grgić. Slišal sem že mnogo zelo mladih kitaristov s popolno tehniko, vendar tako zanesljivega, izdelanega in predvsem hitrega igranja od 13-letnikov nisem pričakoval.

            Bilo je približno 10 kandidatov za najvišje nagrade, med njimi  tudi Mak, saj je igral lepo, zbrano in požel veliko odobravanja zbranih strokovnjakov. Komisija je ocenjevala s točkami od 0 do 25, izračunano povprečje vseh članov žirije pa je tekmovalce razvrstilo v 5 kakovostnih skupin:

 

I    20 do 25 točk         udeležba z izrednim uspehom

II   15 do 19,9 točk       udeležba z zelo dobrim uspehom

III  10 do 14,9 točk       udeležba z dobrim uspehom

IV   5 do 9,9 točk        udeležba z uspehom

V      do 4,9 točk          udeležba

 

            Razglasitev rezultatov je bila, in v navzočnosti vseh udeleženih svečana, polna tihih pričakovanj, Mak Grgić pa je bil na moje veliko veselje uvrščen v prvo kakovostno skupinoin na 2.mesto. Čeprav so nekateri njegovi tekmeci igrali še spretneje, tehnično brezhibno inbrez napak, se je zaradi kvalitete tona, muzikalne interpretacije ter domiselnega zvočnega niansiranja prebil pred njih. Zopet je bila tudi najboljša izvedba obvezne skladbe v njegovih rokah. Dobil sem torej potrditev, da se o muzikalni sliki njegovega programa nisem motil.

 

 

Dobitniki nagrad:

I.kategorija

I.nagrada          Eliška Balabanová, Praga, Češka,

II.nagrada          Mak Grgić, Ljubljana, Slovenija,                         mentor  Anton Črnugelj

                        Petar Čulić, Dugi Rat, Hrvaška,                          mentor  Neno Munitić

III.nagrada         Florian Palier, Graz, Avstrija,                             mentor  Johann Palier

IV.nagrada        Janko Raseta  Wroclaw, Poljska,

V.nagrada         Julian Schmidt, Friedberg, Nemčija

 

II.kategorija

I.nagrada          Branko Pralica, Zagreb, Hrvaška,                       mentor Danko Jukić

II.nagrada          Reinhard Glätzle, Reutte, Avstrija,

III.nagrada         Maud Laforest, Verriéres, Francija,

IV.nagrada        Fabian Freesen, Mönchengladbach, Nemčija,

V.nagrada         Dima Rodichev, St.Petersburg, Rusija,

 

III.kategorija

I.nagrada          Boris Tešić-Tuzla, Bosna in Hercegovina,           mentor  Predrag Stanković

II.nagrada          Fabian Hinsche, Velbert, Nemčija,

III.nagrada         Matěj Freml, Zruč nad Sázavou, Češka,

IV.nagrada        Takeo Sato, Saarlouis, Nemčija,

V.nagrada         Nicole Kürschner, Neusiss, Nemčija,

                        Michal Stanikowski, Poznań, Poljska,

 

          Po tekmovanju je bil organiziran urejen pogoor s člani strokovne žirije, saj je ne nazadnje celotno srečanje  bilo pripravljeno zaradi informiranja in usmerjanja mladih talentov ter njihovih mentorjev. Iz ust strokovnjakov, ki jim zaupam, sem si želel slišati tudi kakšno dobronamerno negativno kritiko, vendar so nama priporočali, naj delava natanko na ta način še naprej do Makovih študijskih let. Dobila sva še povabilo na brezplačno udeležbo na seminarju Forum Gitarre na Dunaju ter seveda nastop Maka na zaključnem koncertu dobitnikov nagrad v veliki dvorani Forum Niederberg Velbert. Verjetno je bil to najbolj veličasten nastop slovenskega učenca kitare pred očmi evropske strokovne javnosti. Visoki komplimenti navzočih po koncertu me obvezujejo na odgovorno in previdno delo še naprej. Imel sem priložnost spoznati  več cenjenih kitaristov ter pedagogov Evrope, med drugimi tudi predstojnika oddelka za kitaro na Royal Academy of Music v Londonu  Michaela Lewina, ki se je zanimal za delovanje glasbenih tekmovanj oziroma festivalov pri nas, sam pa mi je posredoval nekaj podatkov o združenju EGTA.

            Še nekaj besed o absolutnem zmagovalcu Borisu Tešiću. Že na lanskem tekmovanju Admira Young Classical Guitarist of the Year Competition 1999 v angleškem Bathu je opozoril nase z visokim tretjim mestom, kritika pa mu je takrat pripisala čistost igranja, močan ton, dobre poudarke in odlično fraziranje (Tim Panting).

 

17-letnik iz Tuzle bo že to jesen pričel študij na RAM (Royal Academy of Music) v Londonu pri profesorju Garyju Ryanu. Vsekakor je to kitarist, o katerem bomo še slišali. Tešić pa ni edini ponos mentorja Predraga  Stankovića, saj je ta izkušeni pedagog, poleg vrste odličnih bosanskih kitaristov, odkril in izuril celo znamenitega Denisa Azabagića.

 

           Za bralce, ki želijo sodelovati na tem tekmovanju, naj povem še, da se bo to nadaljevalo bienalno, in sicer izmenično z Weimarjem. Mislim, da si odlični nemški organizatorji to zaupanje EGTE tudi zaslužijo.

 

            V času nastajanja tega članka se je Mak Grgić udeležil 3. mednarodnega tekmovanja mladih kitaristov v okviru festivala Forum Gitarre na Dunaju in dosegel absolutno 1. mesto!

 

Opravičujem se bralcem, ker so v tem prispevku navedeni zastareli podatki. Članek je namreč predolgo čakal na izid revije Glasba v šoli, katere zadnja številka je izšla z zamudo, in sem se zato odločil za objavo v  Primorskih sozvočjih.

Anton Črnugelj