NA VAJI SIMFONIČNEGA ORKESTRA ZPGŠ

 

            V času, ko prebirate te vrstice, sta mimo že oba koncerta simfoničnega orkestra ZPGŠ (27. maja v Novi Gorici in 1. junija v Postojni), o katerih bomo več poročali v naslednji številki Sozvočij; pričujoči zapis je nastal na eni izmed vaj dva tedna pred prvim koncertom.

            V letošnjem šolskem letu se je prvič v zgodovini ZPGŠ oblikoval simfonični orkester z učenci iz večine primorskih glasbenih šol, pobudo zanj pa je dal violinski pedagog in vodja primorskega aktiva učiteljev godal Jurij Križnič. Skupaj z vodji drugih aktivov je pripravil tudi program, ki naj bi ga orkester naštudiral, najvažnejša vloga dirigenta, oziroma dirigentke pa je pripadla Marinki Kukec-Jurič, ki se je že dodobra uveljavila z vodenjem postojnskega godalnega orkestra.

Na vaji v dvorani GŠ Postojna, po kateri smo se tudi pogovarjali z dirigentko, zasedba orkestra ni bila popolna. Orkester sicer skupno šteje okrog 75 članov, tokrat pa so bili prisotni samo glasbeniki, ki sodelujejo pri izvajanju popularnega »Živalskega karnevala« francoskega skladatelja Saint-Saensa. Simpatične zvočne sličice leva, antilop, fosilov, oslička, kokoši in drugih živalic so mladi glasbeniki poustvarjali z vidnim veseljem in zagnanostjo in tudi s hitrimi odzivi na vse zahteve natančne dirigentke.

                        Kljub nekaterim še »neizpiljenim« frazam in manjšim nerodnostim je bil v izjemno akustični dvorani užitek poslušati prelepo melodijo Laboda s solom violončelistke Petre, nežnost in obenem barvitost Akvarija, pa s humorjem prikazano »vežbanje« tehničnih vaj v izvedb pianistk Lare in Petre, oglašanje trmastih osličkov v violinah, igrivo in iskrivo izvajanje Fosilov in Finala. 

            Dirigentka Marinka pravi, da učenci zelo radi sodelujejo v orkestru, čeprav med njimi obstajajo precejšnje razlike, tako v starosti (najmlajši ima 13 let, najstarejši 25)  kot tudi v tehnični sposobnosti oziroma pripravljenosti. Simfonična zasedba predstavlj določen izziv mladim glasbenikom in tudi dirigentki, v smislu: kaj in koliko je v skupinski igri možno ustvariti. Sicer pa so v programu njihovega koncerta poleg Saint-Saensove glasbe še: Intermezzo sinfonico iz Cavalerie rusticane italijanskega skladatelja Mascagnija, Valse lente našega Saše Šantlja, Brahmsov Madžarski ples št.1 in Nedokončana simfonija F. Schuberta.

Slednja pred izvajalce postavlja kar velike zahteve, obenem pa vsakemu članu orkestra daje priložnost za glasbeno »zorenje« in umetniško rast tudi skozi skupinsko igro.

            Tega se najbolj zaveda izkušena in neutrudna dirigentka Marinka, ki od orkestra ZPGŠ veliko pričakuje tudi v naslednjem šolskem letu. Po njenih besedah naj bi v prihodnje v program uvrščali tudi koncerte za posamezne inštrumente z orkestrom, v katerih bi imeli priložnost muzicirati tudi najboljši solisti-učenci iz ZPGŠ.

            Sodeč po navdušenju in elanu, s katerim mladi glasbeniki pristopajo k zahtevnemu programu, niti malo ne dvomimo o uspehu  dveh prej omenjenih koncertov. Simfoničnemu orkestru in njegovi dirigentki čestitamo za opravljeno delo, ter želimo veliko glasbenih užitkov in tudi vztrajnosti pri premagovanju novih izzivov.

 

Bojan Glavina