GLASBENA ŠOLA IZOLA PRAZNUJE 50 LET

 

Medtem, ko je arhiv Glasbene šole Koper zelo dobro ohranjen, sta arhiva izolske in piranske glasbene šole skoraj povsem izgubljena. Ni ohranjenih zapisnikov sestankov, redovalnih konferenc, ni seznamov vpisanih učencev, seznamov nastopov, koncertov, ni fotografij, ni ...

In kaj smo kljub temu lahko ugotovili doslej?

V arhivskem viru iz leta 1961 (»Odločba«), ki jo je izdal oddelek za finance pri občinskem ljudskem odboru Izola, v obrazližitvi za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč piše, da se je glasbeno izobraževanje po drugi svetovni vojni v palači Besenghi pričelo že leta 1952, saj sta ostala v Besenghijevi palači v Izoli po izselitvi »prejšnjega župnika italijanski kulturni krožek in glazbena šola v njej samolastno, ...«

In ponovno - v arhivskem viru iz leta 1962 (»Sodba v imenu ljudstva«) v obrazložitvi zatrjujejo, da »v zgradbi Gregorčičeva ul. št. 76 od leta 1952 dalje ni več župnišče, pač pa sta prostore v zgradbi uporabljala italijansko kulturno društvo in glasbena šola.«

Dalje - iz Pokrajinskega arhiva Koper smo iz arhivskega fonda »Statističnega urada OLO Koper« pridobili fotokopije statističnih listov iz leta 1953, iz katerih pa ni natančno razvidno, koliko učencev je imela »Glazbena šola Izola« in koliko učiteljev je takrat poučevalo. V Izolo so tedaj zagotovo prihajali učit tudi učitelji iz koprske glasbene šole.

Jeseni 1955 so v Glasbeno šolo v Izoli vpisovali v prve štiri razrede nižje glasbene šole. V prvi razred se je vpisalo 64 otrok (28 dečkov, 36 deklic), v drugi deset otrok (6 dečkov in 4 deklice), v tretji dve deklici, v četrti razred pa tri deklice. Skupaj je Glasbeno šolo Izola obiskovalo 79 otrok (34 dečkov in 45 deklic). Iz »Statističnega lista za srednje in nižje umetniške šole - popis ob koncu šolskega leta 1955/56 - junijski rok«, v katerem je zapisano, da je bilo ob koncu šolskega leta od prvega do četrtega razreda še 52 učencev (v četrtem razredu sta bili samo še 2 učenki), da jih je izdelalo 27 (v četrtem razredu je izdelala samo ena učenka) in da imajo en učenec in tri učenke popravne izpite, pa lahko razberemo, katere inštrumente so se otroci učili. Klavir je ob koncu šolskega leta v tistem letu obiskovalo 30 učencev, godala 17, pihala 2, petje pa 3 učenci.

Na začetku šolskega leta 1955/56 je na statističnem listu zabeležen en učitelj in ena učiteljica »kot stalno učno osebje«, trije učitelji in tri učiteljice pa kot »honorarno učno osebje«. Nedvomno so jim pomagati tudi učitelji iz Glasbene šole Koper. Ob koncu istega šolskega leta je bilo stanje že nekoliko drugačno, saj so vpisani trije stalni učitelji (skupaj z direktorjem, ki je predaval), dva honorarna učitelja in ena honorarna učiteljica. Skupno so opravljali po 75 ur pouka na teden. Glasbena šola Izola je že takrat imela tudi svojo knjižnico za učence, saj so v popisu navedli 88 del.

Ali je bila Glasbena šola Izola ustanovljena kot podružnica Glasbene šole Koper ali ne, kateri je natančen datum njene ustanovitve, kdaj se je osamosvojila, zakaj je želela postati samostojna, ... Ta in veliko drugih vprašanj v zvezi z ustanovitvijo in prvimi leti delovanja Glasbene šole Izola ostajajo prekrita s tančico zgodovinske izgube. Zagotovo pa vemo le, da so prvi toni osnovnega (nižjega) glasbenega izobraževanja v Izoli zazveneli že leta 1952 ...

Po skromnih začetkih se je pričel hiter razvoj, tako v povečevanju števila učencev in učiteljev, kakor tudi v neprestanem dvigu naraščanju kakovosti glasbenega dela. Učenci in učitelji so se iz leta v leto dokazovali z mnogimi dosežki na nastopih, koncertih, tekmovanjih doma in v tujini ...

Danes GŠ Izola deluje v sklopu Centra za glasbeno vzgojo Koper (z glasbenima šolama v Kopru in Piranu), ki je v slovenskem merilu eden izmed najpomembnejših glasbeno-izobraževalnih zavodov. Pred tremi leti nam je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije odobrilo tudi srednje glasbeno izobraževanje.

Ponosni smo na prehojeno pot in zaradi tega želimo skupaj z ustanovitelji, učenci, starši in celotnim kulturnim okoljem naše države ... na čimbolj svečan način počastiti pomembno obletnico. Želimo se povezati z vsemi nosilci kulturnega dogajanja v Sloveniji in obletnico obeležiti na nepozaben način.

 

Glasbena šola Izola je v šolskem letu 2001/02 pričela s slavnostmi, ki obeležujejo njeno uspešno 50-letno delovanje. Poleg vrste koncertov, prireditev, seminarjev, izida zbornika, ... smo za to priložnost naročili tudi novo, izvirno delo slovenskih avtorjev D. Kralja in B. Glavine, glasbeno igro »Figov top«.

 

Marija Gombač