EGTA (EUROPEAN GUITAR TEACHERS ASSOCIATION)

 

Evropsko združenje kitarskih učiteljev je bilo ustanovljeno leta 1994 kot naslednik ESTE (European String Teachers Association) in šteje trenutno približno 1000 članov. Je torej profesionalno združenje kitaristov in učiteljev kitare na regijski, nacionalni in evropski ravni. Z namenom razvijanja kitarskega šolanja, izmenjave učnih metod in konceptov, predstavitev kitarske igre v umetniškem ter znanstvenem pogledu, prirejanja mojstrskih tečajev, seminarjev, glasbenih delavnic, koncertov, tekmovanj v vseh kategorijah, publiciranja strokovnih revij in podobno se EGTA verjetno ne razlikuje veliko od pianistične EPTE (European Piano Teachers Association).

            Sedež združenja je v Berlinu, njegov uradni vodja pa je dr. Thomas Meyer. V Predsedništvu so najvidnejši pedagogi iz državnih sekcij EGTE:

 

Predsednik:            Frank Hill (Nemčija)

Podpredsednik:       Michael Lewin (Velika Britanija)

Svetovalec:             Hein Sanderink (Nizozemska)

Častni predsednik:  Leo Brouwer (Cuba, Španija)

 

            V času delovanja je ta organizacija pridobila 8 državnih sekcij: Avstrija (ustanovljena leta 1994, predsednik Inge Scholl-Kremmel) Danska (ustanovljena leta 1987, predsednik Per P°alsson)

            Finska (ustanovljena leta 1987, predsednik Jukka Savijoki) Nemčija (ustanovljena leta 1985, predsednik Alfred Eickholt) Velika Britanija (ustanovljena leta 1988, predsednik Michael Lewin) Nizozemska (ustanovljena leta 1988, predsednik Cees Hartog) Rusija (ustanovljena leta 1995, predsednik Igor Rekhin) Švica (ustanovljena leta 1987, predsednik Jens Stibal)

            Poleg mnogih drugih projektov je EGTA do sedaj pripravila tri srečanja: 1. Mednarodni kongres EGTE v Berlinu 25. in 26.maja 1996. Obsežno so bile predstavljene specifične teme o pouku kitare za najmlajše učence ter nacionalni kitarski šoli na Danskem (Maria Kämmerling)  in Nizozemskem (Hein Sanderink).

 

            2. mednarodni kongres v Eindhovenu  23.,24. in 25.oktobra 1998.

Na nekoliko daljšem srečanju od predhodnega je bilo  več predavanj o kitarski tehniki, vajah, pouku za začetnike in celo o možnostih uporabe računalnika pri poučevanju. Izstopajoče teme tega kongresa se mi zdijo predavanja o pristopu k pouku kitare po Kodalyju (Luke Dunlea) in o delih za kitaro švicarskega skladatelja Franka Martina

(Jens Stibal).

 

            3. mednarodni kongres v Cambridgeu, Girton College, od 22. do 26.julija 2000.

Na osrednjo temo Učitelj v vlogi skladatelja in skladatelj v vlogi učitelja s poudarkom na ustvarjalnem razmerju med obema so se zvrstili s predavanji naslednji strokovnjaki: Stephen Goss, Frank Hill, Jurg Kindle, Jonathan Leathwood, Lex Eisenhardt, Igor Kusnezow Gunther Schneider, Peter Constant. Organizatorji kongresa so še posebej ponosni na udeležbo eminentnih skladateljev Stephena Dodgsona in Lea Brouwerja, ki je bil maja 1999 slovesno imenovan za častnega predsednika EGTE in dirigenta Evropskega mladinskega kitarskega orkestra v Cambridgeu. Po kongresu je Brouwer z orkestrom odpotoval na otvoritveni nastop.

            Mednarodnega kitarskega festivala v Bathu s pričetkom 28.julija 2000. Poleg mnogih zanimivosti, kot so premierni nastop Mladinskega kitarskega orkestra Velike Britanije, razstave not in instrumentov in še in še, se je 25.julija po hudi bolezni zopet vrnil na oder Julian Bream.

            Vzornik naše generacije kitaristov je s tem pričel serijo koncertov po Veliki Britaniji v okviru turneje National Trust tour 2000. Povabljen je bil tudi John Williams, častni predsednik angleške sekcije EGTAE, vendar je svoj nastop odpovedal zaradi koncertne turneje po Avstraliji. Williams je že 29.junija letos imel recital na RAM v Londonu in dobiček  namenil Evropskemu mladinskemu kitarskemu orkestru za stroške nastopa v Bathu.

            O delovanju EGTE bi lahko govorili še veliko, saj so njene aktivnosti neprestano žive, bistvo njenega obstoja pa je preprosto v resnem, nedobičkonosnem delu njenih članov, ki naj bi bili iz vrst kitaristov in kitarskih učiteljev na vseh izobraževalnih nivojih, tako s področja resne kakor tudi zabavne glasbe.

 

Anton Črnugelj