UTRINKI IZ 12-LETNEGA RAVNATELJEVANJA LEANDRA PEGANA NA GLASBENI ŠOLI SEŽANA

Ob svojem prihodu na ravnateljsko mesto na sežanski glasebni šoli je imel Leander Pegan zelo jasno vizijo razvoja svoje šole. To so bile sanje o glasbeni mitnici na poti med Ljubljano in Trstom: ravnateljevanje, vodenje zamejskega godbenega društva, spodbujevanje in organiziranje koncertne dejavnosti, razvoj šole, ustanavljanje špolskih orkestrov. Na svojo

12-letno vodilno vlogo v glasbenem življenju obmejnega mesteca se ozira s ponosom in izpostavlja nekaj prijetnih utrinkov, ki so se mu vtisnili v spomin.

Vizija razvoja šole

16.12.1989 ga povabi takratni predsednik občinske skupščine Ivan Vodopivec, da predstavi lastno vizijo razvoja sežanske šole. (Zdaj so na teritoriju takratne sežanske občine 4 enote: Divača, Komen, Hrpelje-Kozina, Sežana). Pegan predstavi vizijo njene policentrične organiziranosti s tremi samostojnimi enotami:

- matična šola v Sežani

- podružnica v Komnu

- podružnica v Divači in Hrpeljah-Kozini

- Prepričljiva predstavitev je požela velik aplavz v občinski sejni dvorani, kjer je občinskim možem razgrnil svoj načrt.

Letni koncert '90 v Starem gradu

Glasbena šola je imela svoje prostore »brez dvorane« v Starem gradu sredi Sežane, ob prometni in zelo hrupni Partizanski cesti.

Na notranjem dvorišču dvorca je čudovit ambient, primeren za letne koncerte in leta 1990 tudi prvič uporabljen v ta namen.

Revija Primorskih glasbenih šol '91 v bolnišnični dvorani z nastopom dveh trobilnih kvintetov

Za šolske nastope je bil edini primeren prostor učilnica nauka o glasbi. Organiziranje revije ZPGŠ v bolnišnici je bil opomin pristojnim, da ima naša šola neprimerne in pomanjkljive prostore. Dvorano smo skrajšali z zelenimi bolnišničnimi rjuhami, obešenimi na žico, napeto med stranski steni.

Zadnje zvezno tekmovanje v Beogradu (SFRJ) 17. aprila 1991

Peganov učenec (in sin) Leon s kvalitetnim igranjem na trobento doseže absolutno 1. mesto v 1.b kategoriji.

Motivacijske kolonije za delovanje treh godb

Kraška pihalna godba Sežana, Vaška godba Komen, Brkinska godba (učenci s podružnice v Hrpeljah-Kozini)

Na podlagi dolgoletnih izkušenj z novačenjem godbenikov je kot izkušen godbeniški maček spoznal, da se na razobešene plakate odzove premalo novincev za članstvo v godbi, zato je udejanjil idejo o motivacijski koloniji, kjer bodo godbeniki spoznavali godbeniško počutje in začutili »pripadnost tropu«. Sežanci so bili v Lovranu že šestkrat in enkrat v Poreču, Komenci in Hrpeljci so imeli začetno kolonijo na Ptuju, poletne vaje pa imajo tudi ob morju.

Šola v letu 1994 končno dobi nove prostore.

Magister Okorn z MŠZŠ odkrije skulpturo Ubalda Vrabca v sežanske glasbene šole, ki nosi tudi Vrabčevo ime.

1. revija kraških godb v juniju 1995

V Kulturnem centru Srečka Kosovela dirigira Bojan Adamič 286-im godbenikom, ki izvedejo     njegovi koračnici, komponirani prav za to priložnost.

˝Boj˝ za godbeni dom z nogometnim klubom Tabor

Nogometni klub in glasbena šola potrebujeta nove prostore. V boju zanje zmagha šola, ki nima dovolj učilnic za individualni pouk in vaje godbe. V preurejenih prostorih bivšega gasilskega doma (v garažah) pridobi šola učilnico za trobila, tolkala in kitaro ter dvorano za vaje godbe.

Božično-novoletni koncert.

Dedek Mraz  Leander Pegan, prinese na oder violo in se pridruži prvemu javnemu nastopu godalnega orkestra.

V tretjem mandatu ravnateljevanja Leander Pegan začuti, da šola dobiva pravo vsebino, da deluje. Podpira predstavitve inštrumentov za otroke iz vzgojno-varstvenega zavoda in učencev nižjih razredov osnovne šole.

V 12 letih je število učencev GŠ Sežana naraslo s 123 na 310. Učijo se na 14 različnih glasbilih. Na šoli deluje 5 različnih orkestrov: 3 pihalne godbe ter godalni in harmonikarski orkester.

Sežanski župan Miroslav Klun in Vida Mesar, svetovalka župana za družbene dejavnosti, imata izreden posluh za stiske in tegobe naše šole in ji pomagata v njeni rasti.

Zlato odličje Bojana Adamiča

Leander Pegan je odličje prejel na slavnostnem koncertu Kraške pihalne godbe leta 2001. To je kolajna-krona za 30 let neumornega dela v pihalnih godbah na katero je zelo ponosen.

K temu dodajmo še misel njegovih sodelavcev na šoli:

»Skupaj smo se trudili, sodelovali, se veselili skupnega napredka in uspeha!«

Lidija Pavlica