MNENJA O SEMINARJU PROF. SVETLANE BOGINO IN VLADIMIRJA OGARKOVA V KOPRU

 

17. in 18. novembra 2001 je v Kopru potekal pianistični seminar za učence nižje šole, ki se odločajo, da bi svojo glasbeno pot nadaljevali na srednji šoli, in za tiste starejše, ki so na tej poti že prispeli do nje. Seminar sta vodila profesorja S. Bogino in V. Ogarkov, klavirska pedagoga iz Rusije, trenutno delujoča na Akademiji umetnosti v Novem Sadu.

            Občinstvu sta se predstavila kot pianista v klavirskemu duu že v lanski koncertni sezoni DPG Koper, to leto pa sta nastopila kot gosta v okviru slovenskih klavirskih dnevov EPTE. Čeprav aktivno koncertirata (njun repertoar zaobjema v glavnem dela sodobnih skladateljev), je glavno področje njunega delovanja pedagoška dejavnost.

            Svetlana Bogino je diplomirala na moskovskem Konservatoriju Čajkovskega v razredu prof. Leva Oborina in magistrirala v razredu prof. Borisa Berlina. Leta 1968 je začela poučevati na Državni pedagoški univerzi v Moskvi.

            Vladimir Ogarkov je diplomiral in magistriral na istem konservatoriju v razredu svetovno znanega pianista in profesorja Emila Gilelsa ter kasneje delal kot njegov asistent. Od leta 1995 oba, boginova in Ogarkov poučujeta klavir na Umetniški akademiji v Novem Sadu.

            Novembrski dvodnevni seminar je bil prvi v nizu načrtovanih seminarjev, ki bi učencem nižje in dijakom srednje šole v Kopru odprli nova obzorja in interese za svet glasbe ter jim pokazali in približali način dela, ki poteka na akademijah.

            Vsem je dobro znan val, ki zadnja desetletja prevladuje v glasbenem svetu, poimenovan kot ˝ruska šola˝. O tem, kaj točno si predstavljamo pod tem pojmom, bi lahko dosti razpravljali, lahko pa smo si enotni v tem, da smo se od ruskih profesorjev marsikaj naučili. Prav to dejstvo je po mojem mnenju tudi najvažnejša vsebina in kvaliteta določene šole. Smisel in uspeh takih seminarjev je v tem, da spodbudi interes otrokom za daljše samostojno delo in iskanje spoznanj, da učiteljem da nov impulz in tako vnese svežino v njihovo pedagoško delo.

            Mislim, da smo na tej delavnici to pridobili, kar potrjujejo tudi mnenja samih udeležencev.

Aleksandra Češnjevar

 
 

 

˝Mislim, da je tovrsten seminar za glasbenike v razvoju lahko zelo koristen. Seznaniš se z  različnimi načini poučevanja in raznimi mnenji, ki jih lahko uporabiš v svoj prid, ali pa jih prezreš... Osebno sem z veseljem sprejela obzir nekatere elemente ruske šole.˝

Lara Klun, 2. l. UG

 
 

˝Takšni seminarji so za nas zelo pomembni. Še posebej, če nas poučujejo tako dobri profesorji. To je koristen dodatek k našemu razumevanju in izvajanju glasbe. Razvijajo nam smisel za lastno presojo, kaj nam je všeč v skladbah in v izvajanju in kaj ne.˝

Petra Peršolja, 3. l. VGI

 
 

˝Ruske stezice se uspešno množijo na sončnem prostoru med Alpami in Jadranom. Ura sodelovanja s profesorjema Ogarkovom in Boginovo je v mojem primeru zaobjela plodnost v njenem polnem pomenu, združeno z uživanjem pri učenju. Lekcija je slonela predvsem na profesionalni slušni ravni, kar mi osebno zelo ustreza. K učni uri sem prinesel Chopinov Scherzo v b-molu in Etudo št. 4 v cis-molu. Sledila je popolna razgraditev del z ustreznimi poudarki na problematičnih točkah. Tehnično zapletene pasaže so bile didaktično prikazane s preprosto rešljivimi vzorci, in rezultat tega sta bila hitro dojemanje in uspešna rešitev, skratka dominacija »tipkovnice«.

S slušnim principom dela, je profesorjema uspelo odpreti nove barve metafizičnega dojemanja glasbe, kar je spodbudilo neizmerno uživanje pri delu. Z upoštevanjem njunih didaktičnih navodil sem dobil skoraj fizični občutek, kako se obzidje skolastičnega igranja ruši do zadnjega kamna.

Vsekakor so ozadje takšne izkušnje plod dolgotrajnega dela z izjemnimi pianisti in didakti, živimi zakladi stare tradicije in zgodovine pianistike; izjemno bogat in obsežen program; posluh za učenčeve potrebe in težave in seveda tudi razumevanje psihologije in s tem tudi ustrezni kontakt, ki ga profesor vzpostavi z učencem; dojemanje glasbe v njenem popolnem pomenu.

Po končanem sodelovanju me je zaobjel občutek sreče in zapolnjenosti, ki ga je povzročila izkušnja, kako se v glasbi manifestira poetika duše človeka preteklosti  skladatelja in človeka sedanjosti  izvajalca.

Vsekakor si za prihodnost želim še mnogo takšnih plodnih izkušenj.˝

David, 1. l. VGI

 

 

˝Prof. Svetlana Bogino je imela zanimiv in koristen pristop do tehničnih problemov učencev. Prek urejevanja gibov, celotnega igralnega aparata, logične organizacije ritmično-

-melodičnih pasaž in analize posameznih elementov le-teh je zelo hitro dosegla pri učencu jasnejšo igro in s tem pripomogla k suvereni interpretaciji skladb.

Prof. Vladimir Ogarkov je ponudil učencem in dijakom koristne nasvete glede različnih možnosti interpretacije skladb, v skladu s stili in značilnostmi posameznih skladateljev.Pri njegovem delu je bil poudarek na vsebini in značaju skladb ter vadenju polifonije.˝           

Selma Chicco, prof. klavirja

 

 

 

˝Naše reakcije ob sprejemanju glasbe niso nikoli vnaprej določene - v glasbi ni takih predispozicij. Naš odnos do glasbe ni zgolj prirojen, ampak je seštevek vseživljenjskega učenja znotraj določene kulture. Če se tega zavedamo, vemo tudi, da brez učenja glasbene estetike drugih kultur ne moremo širiti svojega glasbenega obzorja. Če in kadar imamo srečo, da v svoji sredini sprejmemo in izpostavimo stik z umetniki, ki so že sami spoznali različne kulture, kot sta profesorja S. Bogino in V. Ogarkov, se naše bogastvo ob njiju oplaja  se širi in poglablja.˝

Aleksandra Alavanja Drucker, prof. klavirja

 

 

˝Svetlana Bogino in Vladimir Ogarkov sta umetnika z veliko pedagoških izkušenj. Njuni koristni nasveti na seminarju v Kopru so bili dragocena izkušnja za moje delo. Poslušala sta moja učenca Ano Lešnik in Luko Viteza ter duo Tino Čuk in Laro Bobič. Svetlana Bogino je pohvalila moje delo z besedami: Vaši učenci vedo, kaj delajo. Tega priznanja sem bila zelo vesela, dalo mi je veliko vzpodbude. Tako Ano kot Luko je ocenila kot zelo sposobna učenca z izrazitima osebnostma, natančno ocenila probleme ter dala izredno koristne napotke za reševanje tehničnih problemov kot tudi zanimive sugestije k interpretacijam. Tudi duo je pohvalila, še posebej njun artistični pristop. Luka je povedal, da mu je bilo zelo všeč, ker ga je vedno vprašala, kaj se mu zdi lepše. Ob tem sem se zamislila, saj sama resnično nisem najbolj demokratična in ob pomanjkanju časa ponavadi skušam dati čimbolj natančna navodila, pri katerih potem vztrajam brez velike debate, Luka pa tudi ve zakaj. Pouk v dvorani z velikima umetnikoma, katerih delo lahko s prihodom njunih učenk Valentine in Aleksandre Češnjevar v Koper vidno uživamo na naši šoli, je za učence neverjetna vzpodbuda za maksimalno koncentracijo in motivacija za resnejše delo. Luka pravi, da bo sedaj zares našel čas za vežbanje, tudi tenis ga pravzaprav ne zanima več toliko, mislim pa, da bi morali še v letošnjem letu tak seminar ponoviti, saj pridobljeno navdušenje ob množici obveznosti in dejavnosti kmalu zamre.˝

Nuša Umer, prof. klavirja