EKSKURZIJA GLASBENE ŠOLE IDRIJA NA KOROŠKO

 

Letošnji peti oktober, svetovni dan učiteljev je bil ponovna priložnost, ki smo jo delavci Glasbene šole Idrija izkoristili za celodnevno druženje na strokovni ekskurziji. Lani smo ta svoj dan preživeli na Dolenjskem, kjer smo se srečali s kolegi na Glasbeni šoli Ribnica in si ogledali njihovo prenovljeno šolo, letos pa nas je pot popeljala na Koroško. Tam smo obiskali nekatere večje kraje, spoznavali njihove značilnosti, uživali ob prelepi pokrajini, ki je kar žarela v čudovitih jesenskih barvah, in dobesedno skoraj onemeli ob gostoljubnosti predstavnikov slovenskega javnega življenja koroških Slovencev, ki so nas vodili po krajih in nam predstavljali svoje dejavnosti.

V Celovcu, kulturnem, narodnem in družbenem središču koroških Slovencev, nas je pričakal dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Pospremil nas je po starem delu mesta in nam razkazal njegove znamenitosti, za konec poti po Celovcu pa nas je pripeljal pred častitljivo zgradbo, v kateri domuje ustanova, ki že stopetdeset let predstavlja center slovenskega življenja in dogajanja zamejske Koroške. To je celovška Mohorjeva družba. Ogledali smo si njene prostore in temeljito poslušali razlago o njenem nastanku, pomenu in poslanstvu. Pred več kot sto petdesetimi leti je za njen nastanek dal pobudo škof Anton Martin Slomšek, ki je ves čas svojega življenja skrbel za narodni, kulturni in verski obstoj koroških in štajerskih Slovencev ter se s pisano in govorjeno besedo trudil za njihov razvoj. O pomenu te družbe danes in njenem bogatem delovanju nam je govoril Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze.

Zanimive stvari nam je povedal tudi o tej zvezi, ki na Koroškem skrbi za slovensko šolstvo vseh stopenj, za delovanje raznih umetniških in kulturnih skupin in ustanov ter povezuje vse njihove dejavnosti v celoto.

Za zaključek obiska pa so nas vsakega posebej in našo šolo kot ustanovo bogato obdarili s knjigami, prospekti, publikacijami, pesmaricami in glasbenimi ploščami, ki jih je ta najstarejša slovenska knjižna založba pripravljala in izdajala.

Zanimivost tega obiska je bila tudi ta, da smo v prostorih Mohorjeve družbe srečali skupino srednješolskih profesorjev iz Ljubljane, ki so prav tako kot mi tisti dan z ekskurzijo praznovali dan učiteljev.

Naprej nas je pot vodila proti Osojskemu jezeru, v prekrasen kraj Aškerčevega »Mutca Osojskega«, poljskega kralja, kjer smo postali ob domnevnem njegovem grobu, si ogledali cerkev, kjer se vsako leto dogajajo koncerti in druge prireditve, ter se fotografirali ob nenavadnem vodnjaku - harfi, ki ima za strune tanke vodne curke, ki s svojim žuborenjem izvajajo posebno glasbo...Osoje so resnično čudovit turistični kraj koroške dežele!

Naslednja postaja našega potovanja pa je bila povezana z lepo koroško pesmijo MOJCEJ. Obiskali smo Št. Ilj, grob njenega skladatelja Pavla Kernjaka in spomenik dekletu Mojcej, ki ga je dal postaviti Slovenski oktet.

In za zaključek našega potovanja še eno kulturno doživetje, ki se nam je vtisnilo globoko v spomin. V značilni koroški vasici Sveče smo obiskali hišo, v kateri je zadnja leta svojega življenja živel in delal kipar France Gorše. Dvorišče pred njo je polno kipov velikih Slovencev, ki so zaslužni za slovenstvo na avstrijskem Koroškem. Naš vodja, veliki ljubitelj in prijatelj Koroške prof. Tomaž Pavšič, nam je v Svečah in že prej celo pot pripovedoval o njih, o koroški pokrajini ter Slovencih v preteklosti in sedanjosti, tako da smo v tistem dnevu dobili celostno podobo o življenju, delu in omiki rojakov na oni strani naše severne meje.

In spoznanje za zaključek: Slovenci, ki se v tuje govoreči državi trudijo za slovenski jezik in ga z vsemi svojimi dejavnostmi ohranjajo, v bistvu delajo tudi za nas, ki živimo v matični domovini. Njihova prizadevanja pomagajo ohranjati naše skupne korenine, našo kulturo, našo pesem, naš jezik, naš narod... Bodimo jim hvaležni!

 

Stanka Močnik