˝KOŠČEK VESELJA˝ - VEČER SKLADB BOJANA GLAVINE

Prepričana sem in nedvomno ima takšne želje tudi vsak dober glasbeni pedagog, ki se poklica zaveda, da bi za svojega učenca , če bi znala in zmogla, ustvarila kakšno skladbo posebej zanj. Saj  ga vendar poznam v srce, vem, kaj potrebuje prav zdaj v tem trenutku njegov razvoj!

Fantastično je, da Bojan to za otroke in za nas počne, da lahko vzamemo in vemo, da je to ta pravo. Na koncertu v petek, 20. aprila , je bilo natanko tako, ta pravo.

            V majhni dvoranici Tartinijeve hiše ob petinštirideseti obletnici Glasbene šole Piran je bil večer skladb Bojana Glavine. V zelo natrpanem prostoru je bilo veliko znanih obrazov in veliko turistov. Na levi je sedela gospa, kasneje sem izvedela, da je nemška novinarka in dopisnica, ki me je vljudno povprašala o skladatelju, o šoli, o mladih izvajalcih in se čudila majhni deželi Sloveniji, ki da ima tako kvalitetno glasbeno šolstvo in sposobne pedagoge. S ponosom, najbrž kot otroci, ki jim  Bojan posveti kakšno pesmico, sem pokazala nanj, ko se je pojavil za klavirjem. Hitela sem ji pripovedovati, od kod je doma, da živi v Piranu, da je ta šola del Centra glasbenih šol Koper, da ustvarja za različne manjše sestave, veliko za klavir, tudi za pevske zbore in predvsem in najrajši za otroke.

            Potem sva poslušali. Kakšen naslov sem ji znala prevesti v angleščino ali pa sem pokazala z mimiko, največkrat pa je pogled in nasmeh povedal dovolj. Že tisočkrat dokazano dejstvo, da glasba ne potrebuje besed! Prikimavali sva si, se spogledovali, s črtami na obrazih in svetlobo v očeh pritrjevali edinstveno doživetost.

            Dve zbirki, Drobtinice in Spominčice, vsebujeta miniature za klavir, v katerih so zvočni dogodki kot potovanja po domišljijskem svetu. Lahko uspavaš morskega konjička, pokukaš k netopirju, zaplavaš k osamljeni ribici, sanjaš kot polž, se pomešaš med zvončke, vijolice ali trobentice, postaneš spominčica in se vpleteš v Mali romantični valček, ki ga je posvetil svoji mami. Potem zvočni košček samo zamenjaš,kot bi rekel Bojan, za drugega. Sedaj je bil pod naslovom Zgodbice preprosto pobarvan kot Oranžna, Škrlatna in Navadna zgodbica. Poznate navaden zvok? Ustnice se raztegnejo v nasmeh , potem pa greš na krilih zvoka med Gozdne ptice! Sledi  Koračnica, da lahko razumeš Zvočne iztise. Iz zvoka nov zvok, brez šablone, od znotraj navzven, za novo kombinacijo in s tem nov izraz, da malo opomni: zvok je neomejen.

            V suiti Na šest načinov za tercet klarinetov se lahko počutiš Praznično, Mirno, Razburjeno ali kar Po domače. Košček veselja ti še pričarajo dva klarineta, rog in klavir.

Nato prideta skupaj s Heleno, učenko od katere se letos Bojan poslavlja, da se med klavirjema štiriročno odkrijeta Dva spomina za Heleno  pogovor o delu , odraščanju in ljubezni, ki je stkana skozi zvok.

            Zadnja skladba večera so bili Saksofonizmi, narejeni za še enega odličnega mladega pedagoga, ki bo zmogel posredavati zvokovni jezik dalje. Bogati, bleščeči in virtuozni fragmenti napovedujejo skladateljevo rast.

            Po koncertu me je soposlušalka poprosila za notno zbirko, saj njen mož igra klavir in bo odnesel note med glasbenike po svoji deželi. Med tem ko sva izmenjavali naslove in ko sem ji zagotavljala, da bom note gotovo poslala po pošti, je gospod za Spominčice kar sam poskrbel in nedvomno tudi za lepe, bogate spomine takega večera.

            Meni pa je bilo pri srcu zelo toplo in lepo.

Slavica Kleibencetl