UMETNIŠKA GIMNAZIJA V KOPRU JE!
Pride čas, ko mladi glasbenik, nadarjeni učenec (učenka) nižje glasbene šole ugotovi, da mu sama vadba inštrumenta in osnovna glasbena teorija pri nauku o glasbi ne zadoščata več. Zaželi si spoznati obliko, stilne značilnosti, teksturo, zgodovinsko ozadje skladb, ki jih igra. Nič več ni dovolj kako, temveč tudi zakaj ravno na tem mestu narediti crescendo, na drugem poudariti nižje tone, tam spet ustvariti napetost. Zakaj Debussy zveni tako drugače od Mozarta ali Bacha in še in še različnih vpašanj. Ni naključje, da se potreba po odstiranju tančic z glasbene umetnine pojavi hkrati s potrebo po globljem spoznavanju samega sebe, po iskanju svoje življenjske poti in zavesti o svojih nagnjenjih in sposobnostih. To je ravno čas prehoda iz osnovne v srednjo šolo, za marsikoga tudi že čas izbire poklica.
Marsikdo si v tem času za srednjo šolo izbere gimnazijski program, ki je sicer zahteven, ampak da največ širine in možnosti, da si na koncu izbere študij, ki mu bo »pisan na kožo«. Mladi glasbenik ima možnost šolanja na umetniški gimnaziji, ki mu omogoča oboje: široko splošno izobrazbo in hkrati strokovno poglobitev v glasbeno govorico.
V Kopru smo dolgo čakali (pa ne samo čakali) na tako šolo. Led smo prebili v prejšnjem šolskem letu, ko smo začeli izvajati vzporedno glasbeno izobraževanje po programu umetniške gimnazije. Štirinajst dijakov in dijakinj je bilo sprejetih na klavir, klarinet, flavto, pozavno, saksofon, violino, kitaro, harmoniko in glasbeni stavek.. Vsi so uspešno končali prvi letnik. Letos jih nadaljuje trinajst. Ena flavtistka je izstopila iz programa vzporednega izobraževanja zaradi preobremenjenosti na univerzi.
Umetniška gimnazija, s katero smo začeli šele v letošnjem šolskem letu, je za dijake precej ugodnejša od vzporednega izobraževanja. Predmetnik že vsebuje strokovne glasbene predmete in v vseh letnikih ne presega 36 ur pouka tedensko. Obremenjenost dijakov, ki se šolajo na splošni gimnaziji in hkrati vzporedno glasbeno izobražujejo po programu umetniške gimnazije narašča iz letnika v letnik in (odvisno od programa) obsega tudi do 48 ur pouka tedensko.
Dijak umetniške gimnazije ima po končani srednji šoli možnost vpisa na večino visokošolskih študijev, enako kot dijak splošne gimnazije. To pomeni, da šolanje na umetniški gimnaziji ni nujno že usmeritev na študij glasbe, čeprav je le ta po končani šoli bistveno lažji. Umetniška gimnazija je priložnost mladim, da v svojem glasbenem zorenju prestopijo na višji nivo in se šele v nadaljnjih srednješolskih letih dokončno odločijo o izbiri poklica.
V letošnji prvi letnik umetniške gimnazije je vpisanih štirinajst dijakov in dijakinj in sicer na flavto, klarinet, trobento, pozavno, tubo, klavir in glasbeni stavek Z njimi je tudi učenka violine, ki je pri strokovnih predmetih že v drugem letniku (lanskoletno vzporedno izobraževanje). Splošne predmete dijaki obiskujejo na Gimnaziji Koper in so v kombiniranem oddelku z dijaki likovne smeri umetniške gimnazije.
V prvi letnik vzporednega izobraževanja je vpisanih pet dijakov (vsi so v višjih letnikih srednje šole, ali so srednjo šolo že končali) na glavni predmet trobenta, klavir, solopetje oziroma glasbeni stavek.
Velika večina dijakov umetniške gimnazije in vzporednega izobraževanja že igra v različnih orkestrih ali poje v mladinskem zboru, čeprav v prvem letniku to še ni obvezno. Vključeni so tudi v različne komorne zasedbe. O uspešnosti večine ni dvomov. Učitelji glavnih predmetov so dobro znani in priznani umetniki in pedagogi: Aleksandra Alavanja, Radmila Bikić, Tanja Brecelj, Ambrož Čopi, Sijavuš Gadžijev, Dejan Glamočak, Karl Glavina, Tanja Grlica, Albert Kolbl, Vasilij Meljnikov, Silvana Pretner, Darko Rošker, Alenka Zupan in Mitja Žerjal.
Dijaki, ki so lani imeli možnost tekmovati na TEMSIG-u ali na kakšnem drugem tekmovanju so se vrnili z lepimi uspehi. Violinistka Mojca Luin je z državnega tekmovanja prinesla srebrno priznanje in uvrstitev na četrto mesto. Kitarist Ivan Leben je ravno tako dosegel srebrno priznanje in tretjo nagrado. Flavtistki Irena Kavčič in Jelena Pešič sta na mednarodnem tekmovanju v Povolettu v Italiji delili drugo nagrado. Ostali so imeli kopico zelo odmevnih nastopov doma in na tujem, med drugim tudi izredno uspešno predstavitev Centra za glasbeno vzgojo Koper kot posebni gostje III. festivala osnovnih umetniških šol Republike Slovaške v Martinu.
Letošnje šolsko leto je že prvi šolski dan zaznamoval nastop klavirskega kvarteta pod mentorstvom Alenke Zupan na 35. seminarju za vzgojiteljice, učitelje in profesorje v Italiji. (Kvartet v sestavi Irena Kavčič in Katarina Kleibencetl, flavti, Daniel Grizonič, klarinet in Rok Palčič, klavir deluje že od začetka lanskega šolskega leta in predstavlja stalnico na najodmevnejših nastopih CGV Koper). Sledila sta dva izjemno uspešna nastopa na Strokovnem srečanju ravnateljev in ravnateljic osnovnega šolstva in vrtcev RS, 23. in 24. oktobra 2000 v hotelu Emona Bernardin v Portorožu. Konec oktobra smo za oddih in umetniško doživetje »skočili« na simfonični koncert v Cankarjev dom v Ljubljani. Sledilo je majhno zatišje na koncertnem področju in preusmeritev moči na čim uspešnejši zaključek prve ocenjevalne konference.
Prvi letošnji skupni nastop srednješolcev bo 12.decembra 2000, naslednji že 11. januarja 2001. Za tem sodelovanja na seminarjih, revije, srečanja, TEMSIG, obiski koncertov in predstav. Poseben izziv bo v maju 2001: nastop v Pragi ob praznovanju 50-te obletnice elitne Glasbene šole glavnega mesta Prage, s katero ima Center za glasbeno vzgojo Koper že nekaj let redne stike.
Ne bo lahko, a prepričani smo, da bodo dijaki vse to zmogli in da bo tudi zaključni nastop izzvenel v podobnem vzdušju kot lanski, ko so nam vsi nastopajoči s spontanim, nepričakovanim dodatkom izvabili obilo smeha, pa tudi kakšno solzo (sreče) v oči.
Branka Leben