3. DELAVNICA FLAVTE PIKOLO - Spodnje Gorje, 18.8.2000

Nija Androjna, GŠ Sevnica, 4.r. flavte

Pred tednom dni smo se po dolgi, vroči vožnji končno srečali na Bledu udeleženci delavnice Pikolo s svojimi starši in prof. flavte Alenko Zupan. Že moji prvi vtisi so bili lepi. Všeč so mi bile vse deklice - flavtistke, s katerimi smo kmalu postale prijateljice, takoj pa mi je bila všeč tudi naša profesorica, ki je za ta teden nadomestila našo mamo.

Namestili smo se v udobnih apartmajih, kjer smo se počutili kot doma.

Takoj naslednji dan smo že začeli z učnimi urami in vadbo in bilo je naporno. Toda tistim, ki radi igramo ni bilo odveč. V naslednjih dneh se je tempo malo umiril, tako, da smo vsi začeli uživati v vsem. Uživali smo v izletih, slikanju, risanju, ob skupnih večerih, ob katerih smo se nasmejali tako, da so nas boleli trebuhi, seveda pa smo najbolj uživali ob igranju.

Delavnica je bila oblikovana tako, da smo se naučili tudi malo poglobiti vase in to mi je bilo zelo všeč. Naš dan se je začel tako: Zjutraj smo se zbudili okoli pol osme ure, ob osmih pa smo že začeli s sproščanjem in meditacijo na jasi za našo hišo. Po tem smo se o tem tudi pogovorili in menim, da se mnogi zdaj lažje sprostimo in da nam je ta izkušnja pomagala, da smo stopili na stopničko više v svojem duhovnem življenju. To nam je pomagalo tudi pri igranju, saj veliko pomeni, če si pri igranju sproščen in da tvoja glasba prihaja iz srca.

Dan se je nadaljeval z individualnimi urami, popoldan pa smo imeli še vaje v komornih skupinah. Imeli smo trie, kvartet, duete, dve skladbici pa smo zaigrali vsi skupaj. Mislim, da smo se tudi pri tem veliko naučili, predvsem poslušati drug drugega. Zadnje tri dni se je urnik malo spremenil, saj smo popoldan nastopili. Nastopi so bili zelo lepi; prvi je bil na blejskem gradu, drugi v trgovskem centru na Bledu, tretji pa zadnji dan na terasi pred našo hišo. Vsi smo bili bolj sproščeni kot ponavadi.

Lahko bi že zaključila, toda ne smem izpustiti odlične hrane, ki nam jo je pripravila Alenkina mama, prav tako pa ne smem pozabiti Alenkinega partnerja Aleša, ki nas je spremljal na vsakem koraku in nas zabaval. Zelo sem zadovoljna, da sem se udeležila te delavnice, ki mi je popestrila poletje, obenem pa sem se tudi zelo veliko naučila.

Mislim, da je Alenka odlična učiteljica in da je zasluženo to, kar je - profesorica in specialistka flavte. Ta teden mi je minil mnogo prehitro in zagotavljam vsem, ki to berete, da se naslednje leto vrnem.

Tinka Muha, GŠ Slovenske Konjice, 5.r.flavte

Moja učiteljica flavte mi je povedala, da čez poletne počitnice v Gorjah blizu Bleda poteka glasbena delavnica Pikolo za mlade nadarjene flavtistke. Bila sem zelo navdušena in sem se odločila, da poskusim, saj rada igram flavto. Sploh si nisem mogla predstavljati, kako bo to zgledalo. Vedela sem, da ne bomo lenarile in bomo vadile. Všeč mi je bilo, ker je pisalo, da bomo hodile tudi na razne izlete, da bomo igrale tudi v naravi, da bo vse bolj na duhovni ravni in da bo udeleženk samo deset.

Prvi dan je bil najbolj raztresen, a potem smo se zelo dobro ujele in se med seboj povezale. Punce so bile zelo super, prijazne in razumevajoče. Najtežja so bila jutra, saj smo zvečer dolgo bedele, čeprav smo bile zelo utrujene. Alenka nas je zbujala ob pol osmih. Vsako jutro smo se v naravi razgibale in meditirale, kjer sem se zelo sprostila in začela imeti sama sebe rada. Glavne obroke smo jedle zunaj in hrana je bila zelo dobra. Kuhala nam je Ivana, Alenkina mama, ki je bila zelo prijazna in nas je razvajala.

Do kosila smo imele vsaka svojo individualno uro. Igrale smo tudi v komornih skupinah. Prof. Alenka me je zelo veliko naučila in sem ji zelo hvaležna. Po obilnih in zelo dobrih kosilih smo imele kratek počitek in nato smo hodile na razne izlete. Slikale smo na svilo in poslikale majčke. Pripravile smo tudi program za dva koncerta, kjer se je vsaka predstavila solo in v komornih skupinah. Igrale smo tudi vse skupaj in zelo privabile občinstvo.

Pred spanjem smo se šle razne igre in po napornem dnevu smo z lahkoto zaspale in sanjale, da bomo nekoč igrale kot Alenka. Zelo veliko smo se pogovarjale in prof. Alenka nam je pomagala rešiti tudi osebne probleme.

Učile smo se tudi improvizirati. Improvizirale smo tudi ob reki in igrale v gozdu. Prof. Alenki sem zelo hvaležna, ker me je veliko naučila in mi pomagala pri razvoju moje duhovnosti. In naslednje leto se bom sigurno udeležila te delavnice, saj mi je zelo veliko dala.

Neža Kravanja, GŠ Tolmin, 3.r. flavte

Tukaj je zelo lepo. Prvi dan je bilo zelo naporno, saj smo izbirali gradivo, ki smo ga igrali pri komornih skupinah. Drugi dnevi so bili manj naporni. Najbolj so mi bili všeč zabavni večeri in meditacija. Ure so mi bile zelo všeč saj ima Alenka zelo dober način poučevanja. Alenkina mama je zelo dobro poskrbela za obroke saj zelo dobro kuha. Zelo zanimivo je bilo v gozdu Martuljek, ker sem tam res začutila naravo.

Pričakovala sem, da bo tukaj bistveno manj zabave, ampak je bil čas zelo dobro urejen, saj smo si ogledali veliko stvari v okolici Bleda. Mislim, da sem se na nastopih zelo dobro odrezala, oziroma da sem dosegla to, kar sem si zadala za cilj. Menim, da se bom zelo težko poslovila od Bleda in prijateljic, ki sem jih tukaj spoznala in, da sem od delavnice zelo veliko odnesla.

Irena Gogal, GŠ Kranj, 4.r. flavte

Delavnica je potekala od 12.-19. avgusta 2000 v Spodnjih Gorjah kakih 5 minut vožnje od Bleda. Delo je potekalo po določenih urnikih, ki jih je sestavila naša mentorica, AlenkaZupan in so se spreminjali glede na vreme in naše razpoloženje nasploh.

Vsak dan smo se prebudile okoli osme ure zjutrajin se odpravile na prosto - na travnik za našo hišo, v kateri smo bivali. Tam smo naredili nekaj raztezalnih vaj in tudi malo meditacije, tako, da smo se psihično in fizično prebudili. Nato smo odšli na zajtrk, ki nam ga je pripravila Alenkina mama. Sledile so individualne ure z vsako učenko posebej po pol ure. Delali smo predvsem na klasiki in tonu, ritmu, dinamiki,... Zdelo se mi je, da sem izvedela veliko novega in zanimivega, kar si bom skušala zapomniti tudi za v bodoče.

Zelo všeč mi je bilo tudi to, da smo igrale tudi v skupinah in smo se tako tudi bolje spoznale, ter lažje razumele našo vlogo pri igranju. Imeli smo tri nastope. Vsi so bili zelo topli in prijetni. Na začetku nas je bilo malo strah tega, da bomo igrali zunaj, na svežem zraku pred naključnimi ljudmi, ki so nam prisluhnili in uživali ob lepih zvokih flavt. Bili so zelo prijazni, predvsem tujci iz drugih držav.Najbolj mi je bil všeč nastop na gradu, kjer je sredi nastopa začel padati dež in smo se preselili v kapelco. Tam je bila odlična akustika. Igrali smo tudi v gozdu Martuljek. Improvizirali smo ob zvokih narave in prisluhnili njeni povezanosti z nami. Ogledali smo si tudi Vintgar, ki nas je premamil s svojimi barvami, pa Planico, kjer se nismo mogli upreti vrhu skakalnice,... Kopali smo se v Blejskem jezeru, jedli kremšnite...

Zvečer smo utrujene povečerjale in se zabavale ob raznih igrah. Vsak je imel tudi skritega prijatelja, ki nam je prinesel razne rožice, sporočilca,...

Nejevoljno smo se vdale Alenkinim "pridigam" o učinkovitosti spanja in odšle spat. Minevali so dnevi, kar naenkrat smo zadnji dan izvedeli kdo je naš skriti prijatelj in se težko privadili na to, da se bomo morali posloviti. Bilo je lepo, uživali smo, kolikor se je dalo in izkoristili teden prečudovite delavnice na Bledu.

Nataša Čotar, GŠ Nova Gorica, 4.r. flavte

Po naporni vožnji z malo zamude smo se srečali na Bledu. Odpeljali smo se do apartmajev v katerih smo preživeli cel teden. Prvi dan smo bili vsi nestrpni in imeli smo tudi krajši nastop, kjer smo zaigrali vsaka svojo skladbico. Dobili smo tudi veliko gradiva za komorne igre. Dnevi so bili zelo podobni: Zjutraj telovadba, meditiranje, sledile so individualne ure, kosilo, komorne skupine, razni krajši izleti v Planico, Vintgar, gozd Martuljek, kopanje in podobno.

Zelo mi je bilo všeč ko smo se odpravili v gozd Martuljek ob reki. Tam smo meditirali in nato je vsaka improvizirala pri reki. Odšli smo v gozd, kjer je vsaka vadila svoje skladbice nato pa smo imeli kosilo. Odšli smo tudi na krajši izlet v Vintgar ob reki, kjer je bilo lepo in začutili smo tudi naravo.

Pričakovala sem, da bom predelala skladbice, tiste, ki sem jih pripravila, se naučila boljše igrati,... Delavnica mi je bila zelo  všeč, ker smo se poleg igranja in vadenja tudi kopali, hodili na krajše izlete, se zabavali, igrali razne igrice kot so skrivni prijatelj in podobno.

Živa Bončina, GŠ Kočevje, 4.r. flavte

Najprej sem videla: izleti, igranje v naravi, 10 udeležencev... same dobre stvari. In tako sem se odločila, da se prijavim.

Že ko sem videla hišo se mi je zdelo vse bolj domače. Ni bilo "šolsko". S puncami smo se hitro, zelo hitro razumele in tudi to mi je bilo všeč, ker je bilo bolj prijateljsko. Tudi ostali dnevi so bili vsak po svoje lepi, čudoviti. Prvi dan smo sicer imele preveč programa, ampak smo ga nekaj izpustile.

Zjutraj smo imele telovadbo in meditacijo. Pri telovadbi se razgibaš in potem pri meditaciji sprostiš, oboje je pa super zdravilo za zaspanost. Zunaj smo si pripravile zajtrk. Pojedli smo ga z veseljem, ker je bil zelooo dober - kot doma. Seveda so nas prišle vsako jutro obiskati kolegice ose. Ob približno 9 uri se je začel pouk. Vsaka je imela pol ure vajo, vmes pa si se pripravljal na to. Pri vaji z Alenko (našo učiteljico) smo delale večino pesmi. In potem kosilo, jasno da dobro. Malo počitka in komorna igra. Igrali smo v duetih, triih, kvartetu in vsi skupaj. Na začetku so nas bolela ušesa, nato pa je bilo že dobro. Potem pa izleti: Planica, Vintgar, Tamar, Bled, Bohinj... Meni je bil zelo všeč Vintgar in kopanje na Bledu. Po večerji smo se igrali razne igrice in se smejali. Spat smo šli okoli 11 ure in komaj čakali na nov dan. Pred nastopi ni bilo ravno prijetno, po nastopu pa smo si oddahnili. Poleg tega smo še risali na majice, in rutke. Ampak vseeno smo komaj čakali zadnji dan. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se razumeli in bili prijatelji. Mogoče bi dala manj hrane, da se ne bi  zredila.

Nika Hribar, GŠ Koper, 5.r. flavte

Na delavnico Pikolo sem šla zato, da bi doživela nove izkušnje, da bi bila bolj v stiku z naravo, da bi utrdila igranje flavte, zaradi zabave in zato, da bi spoznala še druge flavtistke iz Slovenije. Ta delavnica se mi je zdela boljša od prejšnjih dveh, ker smo hodili na pohode v naravo, in zato, ker smo lahko improvizirale ob naravnih zvokih.

Prve tri dni smo bile vse izčrpane, ker nismo vedele še točno ure vaj in zato, ker nismo bile nekatere navajene vaditi toliko ur zaporedoma. Po nekaj dneh pa smo se navadile in vse je šlo kot po maslu. Ker smo bile več v stiku z naravo smo se naučile igrati bolj z dušo. Po petih napornih dnevih je končno prišel dan prvega nastopa. Vse smo lepo igrale in začutilo se je, da ni bilo napetosti. Drugi dan smo imele drugi koncert. Bilo je veliko več napetosti, pa je šlo vseeno v redu. Upam, da bomo tudi drugo leto doživele podobne izkušnje.

Katja Vavtar, GŠ Sevnica, 4.r. flavte

Po dolgotrajni vožnji smo le prispeli na dogovorjeno mesto. Čisto novi obrazi, razen moje prijateljice Nije. Z veselimi obrazi smo se pripeljali k apartmajem, kjer smo bivali en teden. Profesorica flavte Alenka Zupan nam je najprej razložila potek delavnice. S solznimi očmi smo se poslovili od staršev.

Naše mesto kjer smo se zbirale je bila dnevna soba. V njej se je tudi začela igra SKRITI PRIJATELJ. V njej pa so potekale tudi ure flavte. Prvi dnevi učenja flavte so bili zelo naporni, a vseeno zanimivi, saj nam je učiteljica povedala vse napake, ki smo jih delale. Pa da ne boste mislili, da smo čepele samo v hiši in vadile flavto! Kje pa! Vsak dan smo se peljali na prekrasne izlete, kjer smo videle lepote narave. Najbolj se mi je utisnil izlet na Planico. Kako smo zagreto hodile po stopnicah skaklnice Velikanke in če ne veste koliko je teh stopnic, vam lahko povem, da jih je 339.

Dnevi so minevali in z dekleti smo postale enkratne prijateljice. Največja faca med vsemi pa je bila Neža, ki je tudi narisala našo maskoto Cilko - to je ovčka. No, sedaj pa se preselimo še na ure flavte. Vsako jutro po meditiranju in zajtrku, je vsaka od deklet imela individualno uro flavte. Te ure so potekale približno do dveh. Ob dveh pa smo se vse zagnale za mizo, kjer nas je čakalo kosilo, ki nam ga je skuhala Ivana. Po kosilu pa smo imele še komorne skupine.

Pri vsaki delavnici so obvezni tudi koncerti. Me smo imele kar tri. Prvi koncert je bil na gradu, drugi v trgovskem centru in zadnji za naše starše.

To je samo osnutek naše delavnice. Ker če bi hotela napisati vse kar se je zgodilo v tednu, bi lahko pisala kar nekaj tednov. V petek se je vse zaključilo. Zvedele smo kdo so bili naši skriti prijatelji in tudi ure flavte so se končale. Naučile smo se kolikor se je dalo. Jaz menim, da sem se veliko in sploh mi ni žal da sem obiskala to delavnico. Naši profesorici pa se še enkrat zahvaljujem za ves njen trud, ki ga je vložila zame. Verjetno tega ne bom kmalu pozabila!

Irena Kavčič, UG-VGI Koper, 1.l. flavte

V tem tednu smo se srečale s toliko stvarmi, ki so bile nekaterim čisto nove, nekaterim malo bolj znane, ki so nas povezovale in poglabljale na duhovni ravni. Vsako jutro smo na travniku začele s telovadbo in meditacijo pri kateri smo se miselno povezale in sprostile svojega duha. Po zajtrku smo se začele pripravljati na individualni in komorni pouk, po kosilu pa smo se odpravile na krajše izlete, kjer smo se sprostile in za kratek čas odmislile igranje na flavto.

Z risanjem na majice in na svilo je mentorica Alenka poskrbela za razvijanje domišljije na drugih umetniških področjih. Zvečer smo se zmeraj zabavali ob igricah in to brez televizije. Po polno izživetem dnevu smo zaspale kot ubite. Najbolj mi je bilo všeč, ker smo se vsi skupaj takoj ujeli in preživeli vse proste trenutke skupaj in se tako močno povezali. Poleg zabave pa nam je Alenka pomagala tako pri igranju flavte kot pri spoznavanju svoje duše in vere v sebe. Naučile smo se premagovati "večne" težave s tremo pred nastopi tako, da smo si pomagale z avtosugestijo. V glavnem, v tem tednu sem zelo uživala in še preden sem se zavedla, je prišel zadnji dan in z njim slovo.

Katarina Kleibencetl, UG-VGI Koper, 1.l. flavte

Na delavnici Pikolo sodelujem oziroma sem sodelovala že tretje leto in vsakič sem spoznala, pridobila in odnesla ogromno. Zmeraj sem spoznala kaj popolnoma novega in koristnega, kar sem si kar nekaj zapomnila za večno. Najboljša in najlepša se mi je zdela ta - tetja delavnica Pikolo, ker se je dogajala na pravem mestu ob pravem času. Seveda pa to ni vse, saj smo se že od samega začetka z mladimi flavtistkamei ter z Ivano, Alešem in Alenko hitro povezali. In ta povezanost je trajala od samega začetka pa tja do konca.

Med tednom smo počeli veliko razvedrilnih, zanimivih ter ustvarjalnih stvari, kot na primer izleti na Bled - kopanje, v Vintgar, slap Savica, Planica, gozd Martuljek... nato risanje na svilo ter na majice,... seveda je bilo vežbanje flavte na prvem mestu. Vsako jutro ko smo se zbudili pa smo šli na travnik za apartmajem in se sproščali ter povezovali med seboj. Takoj za tem je sledil zajtrk. Nato so sledile individualne ure ter komorne do kosila. Po kosilu smo imeli ali izlete ali risanje, počitek... Zadnje tri dni pa smo se dopoldne in popoldne pripravljali na koncerte. Alenka nam je pomagala premagati tremo in najrazličnejše težave. Čeprav sem učenka prof. Alenke dve leti, se ob delavnicah vedno še nekaj  zelo zanimivega in pomembnega naučim - še posebej v letošnji delavnici.

Kar se tiče hrane je bilo vse poskrbljeno pod vodstvom Ivane - Alenkine ustrežljive in zelo pridne mame. Na kratko nas je Ivana kar malce razvajala.

V glavnem vsi smo poskrbeli za to, da smo se na delavnici imeli čim lepše in da smo uživali.