SLAVICA MLAKAR

- NOVA PREDSEDNICA ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL

V marcu 2000 ste prevzeli vodenje ZPGŠ. Kako ste se znašli sredi številnih aktivnosti, ki jih je v tem času največ?

Vse dejavnosti, ki so potekale so bile že zastavljene z letnim načrtom ZPGŠ. Delo glasbenih šol na Primorskem spremljam bolj intenzivno že deset let, kljub temu pa s sprejemom nove zadolžitve te dogodke sedaj vidim z drugačnega zornega kota. S tem ko je sedež Zveze v Tolminu, je mogoče nekoliko oteženo izpeljevanje nalog, predvsem finančnih. Z registracijo ZPGŠ kot pravno osebo, kar je moja prva naloga, se bo rešil marsikateri problem glede dejavnosti, ki jih ZPGŠ izvaja.

Kako načrtujete delo ZPGŠ v prihodnjem šolskem letu?

Ob koncu junija nameravam sklicati sestanek strokovnega kolegija ZPGŠ (načelniki posameznih oddelkov), na katerem bomo analizirali delo v strokovnih aktivih. To bodo izhodišča za sprejem delovnega načrta za šolsko leto 2000/2001.

S kakšnimi težavami se srečujejo manjše glasbene šole kot je GŠ Tolmin in kaj za njih pomeni sodelovanje v okviru ZPGŠ?Za vse šole je izrednega pomena, da se lahko po strokovni plati povezujejo z drugimi šolami. Dvig kvalitete pouka je mogoč samo, če obstaja možnost primerjave med različnimi šolami in povezovanja med učitelji.

Novi zakon o glasbenih šolah prinaša v naše delo dosti sprememb. Kako ga komentirate in kako bodo te spremembe vplivale na dejavnosti in organiziranost glasbenih šol?

Novi zakon o glasbenih šolah je bil nujen zaradi stroke same, saj je zakon iz leta 1971 nastal kot posledica skromnih možnosti in razmer v glasbenih šolah ob koncu šestdesetih let. Novi zakon je narekovala tudi prenova celotnega slovenskega šolskega sistema od predšolske do srednješolske stopnje.

Bistvena novost je uvedba plesne vzgoje, ljudskih glasbil (citre, diatonična harmonika, tamburica), dodatnega pouka za zelo nadarjene in uspešne učence. Vsaka šola bo morala imeti orkester (pihalni ali godalni).

Zakon ureja tudi zasebne glasbene šole. Prepričana sem, da je zakon dobro napisan. V njem najdemo dovolj maneverskega prostora, kjer bomo lahko reševali posamezne probleme, ki jih prinaša delo na glasbenih šolah.

Poleg vodenja ZPGŠ in ravnateljevanja v GŠ Tolmin ste dejavna tudi kot muzikologinja. Nedavno je izšla vaša knjižica o tolminski operni pevki Gabrijeli Mrak. Kaj vas je vzpodbudilo k raziskovanju njene umetniške poti?

Verjetno vsak človek poleg svojega rednega dela potrebuje še kakšno dodatno aktivnost za ˝dušo˝. Zame je to raziskovanje naše glasbene preteklosti. Že pred leti sem dala pobudo svojim sodelavcem, da raziščemo ustvarjanje severnoprimorskih glasbenikov. V okviru tega projekta smo doslej ovrednotili in predstavili dela petih ustvarjalcev (Laharnar, Simoniti, Vodopivec, Volarič, G. Mrak). Sodelovala sem tudi pri Slovenskem primorskem biografskem leksikonu, sedaj pa pri Slovenski enciklopediji.

Glede Gabrijele Mrak se je pri meni oglasila njena sorodnica, ki je skrbno čuvala zapuščino, z željo, da bi ugotovili, kolikšen je bil v resnici umetniški potencial te pevke. Tudi meni je bila neznana, zato sem se z veliko vnemo lotila tega raziskovanja in po letu dni brskanja po arhivih ugotovila, da je bila Mrakova zelo cenjena operna in operetna solistka v zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja. Naštudirala je preko 80 vlog in nastopala v 35 gledališčih Avstroogorske monarhije in Nemčije, ki se danes nahajajo v 10 državah. Vesela sem, da bo o njej geslo tudi v Slovenski enciklopediji in s tem bo umeščena v slovenski kulturni prostor.

Ali imate v načrtu še druge podobne projekte?

Prav gotovo se bom k raziskovanju še vrnila, sedaj pa se ukvarjam s povsem drugimi problemi. Vse moči so osredotočene na pridobitev novih prostorov za Glasbeno šolo Tolmin.

Pogovor je pripravila Nadja Žerjal