SKLADATELJ FRANC JELINČIČ

Med skladatelji, ki so v svojem ustvarjanju posebno pozornost posvečali tudi nastajanju glasbe za otroke in mladino, ima v slovenskem prostoru pomembno mesto mag. Franc Jelinčič. Kot dolgoletni učitelj na GŠ Postojna je ob svoji pedagoški praksi za sprotne potrebe učencev in učiteljev napisal skoraj nepregledno število partitur za praktično vsa glasbila in zasedbe. Pogovor o začetkih njegove glasbene poti, skladateljevanju, pedagoškemu udejstvovanju in še marsičem je nastal v študijski sobi Jelinčičeve hiše na Rakeku sredi januarja 2000.

Spomini, ki segajo v njegovo otroštvo so zelo zanimivi. Zaradi takratne politično-geografske razdeljenosti na cono A in B je prvi letnik nižje gimnazije obiskoval v Starem trgu, kjer je tudi stanoval pri neki družini. Če je hotel priti domov na Rakek, ki je od Starega trga oddaljen okrog 20 kilometrov je moral zaradi takratnih slabih prometnih vez to razdaljo največkrat premagati kar peš. Že takrat je začel z igranjem klavirja (še prej se je sam preizkušal tudi na harmoniki), v takratni 2. gimnaziji v Postojni pa se je vpisal v ravnokar ustanovljeno postojnsko glasbeno šolo. Pri klavirju je napredoval zelo hitro, tako, da je kmalu vzporedno z gimnazijo obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Takratno potovanje trikrat tedensko z Rakeka v Ljubljano je bilo zelo naporno in časovno težko izvedljivo, tako, da se je odločil samo za Srednjo glasbeno šolo, izpite v gimnaziji pa je opravljal privatno med počitnicami.

Že na srednji šoli ga je zamikala ustvarjalnost, tako, da se je pričel učiti kompozicijo najprej pri Antonu Lavrinu, kasneje pa Vasiliju Mirku. Velja omeniti, da je bilo takrat (to so bila petdeseta leta) kulturno in glasbeno življenje v Rakeku izredno bogato. V Postojni je bil sedež velikega vojaškega orkestra, ki je večkrat nastopal tudi na Rakeku, deloval pa je tudi salonski godalni orkester. Na Rakeku je takrat gostoval celo ljubljanski filharmonični orkester (takrat so s solistom Dermeljem izvedli tudi  Beethovnov violinski koncert). Jelinčič je tako v svojih dijaških letih imel dovolj priložnosti za pridobivanje glasbenih informacij in s tem tudi pobude za svoj ustvarjalni razvoj.

Po srednji glasbeni šoli je vpisal študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ga končal v treh letih, takoj nato pa je v treh semestrih opravil še podiplomski študij. Ves ta čas je bil njegov mentor Lucijan Marija Škerjanc, s katerim je imel zelo prijateljski odnos. Skoraj neverjetno se sliši, da je imel Jelinčič pri prof. Škerjancu tedensko tudi po osemintrideset ur  individualnih in skupinskih. Škerjanc je bil do študentov izredno zahteven, tako, da so npr. morali vsak dan napisati po en madrigal ali motet. Jelinčič se rad spominja tudi svojega sorodnika slikarja Božidarja Jakca, h kateremu sta pogostokrat zahajala skupaj s Škerjancem in kjer so se vodile zanimive debate o glasbi in umetnosti nasploh.

Po opravljeni diplomi se mu je ponudila izjemna priložnost za nadaljevanje študija v tujini. Imel je že dogovorjeno štipendijo za osemmesečni študij v Londonu pri znamenitem Benjaminu Brittnu, pa je vmes posegla usoda  vpoklic v vojsko. Kasneje, po opravljeni vojaški obveznosti so se razmere bistveno spremenile, tako, da je zaradi družinskih in življenjskih okoliščin bil prisiljen ostati doma.

Že med študijem je bil s polnim delovnim časom zaposlen na Glasbeni šoli Postojna, na kateri je ostal vse do upokojitve. Ob pedagoškem delu so se zaradi pomanjkanja ustrezne literature za določena glasbila hitro pojavile potrebe  najprej po priredbah, nato pa tudi po originalnih delih. Veliko etudam za pihala, trobila, godala je dodal svoje klavirske spremljave, ki so nastajale vsakodnevno.

Na pobudo takratnega postojnskega učitelja (in sedanjega ravnatelja GŠ Sežana) Leandra Pegana je nastalo okrog 40 ˝na kožo učencev napisanih˝ originalnih skladb za pihala, trobila in različne komorne zasedbe. Okrog 15 skladb za flavto in klavir pa je napisal na nagovor učitelja flavte Fikreta Sabljića.

Veliko teh skladb so učenci z uspehom izvajali na slovenskih in bivših jugoslovanskih tekmovanjih, pa tudi v Grazu, Celovcu in drugje v tujini. Med skladbami po naročilu učiteljev niso bile zanemarjene tudi partiture za violino, klarinet, klavir solo in štiriročno, flavto, harmoniko, kitaro saksofon, pozavno, rog, tubo, za godalni orkester (okoli deset skladb), za godbo na pihala, zborovska dela, veliko samospevov, triov, kvartetov, skladbe za orgle in tudi za harfo.

Veliko priložnostnih skladbic, priredb ali spremljav pa je tudi izgubljenih, tako, da je število del, ki jih je napisal za otroke in mladino res izredno veliko.

Ob vsem tem gradivu so - od študijskih let pa vse do danes  nastajale tudi večje glasbene oblike za orkester, ki so Jelinčiča vedno privlačile. Tako je napisal precej koncertov  za violino, flavto, klavir, več maš za orgle, zbor in soliste, ter opero ˝Kurent˝ na Cankarjevo besedilo (s katero je zaključil podiplomski študij) in obsežno vokalno-inštrumentalno delo ˝Križev pot˝ na besedilo Ljubke Šorlijeve za več zborov, soliste, recitatorja, veliki orkester in orgle.

Vsa našteta dela kažejo na zelo plodovitega in raznolikega ustvarjalca, ki mu je komponiranje notranja nuja in ga ne zanimajo zunanji učinki in trenutni modni stili. Jelinčičev slog je samosvoj, pa vendar klasičen v smislu, da se naslanja na melodijo in harmonijo.

Eksperimentalna glasba in ˝novi zvok˝ mu nista blizu. Kot sam pravi:˝Glasba se je verjetno začela z ropotom, ropotanjem, čemur se nekateri skladatelji približujejo tudi danes. Obnašamo se, kot da bi izčrpali vse možnosti, ki nam jih nudita melodija in harmonija in da jih je treba zavreči. Sam zvok še ni glasba. Tisto, kar ustvarja glasbo je logika razvoja ali razporejanja zvočnega materiala  torej oblika. Pri skladateljih mlajše generacije pogrešam ravno sposobnost kreativnega oblikovanja večje celote.                                                 Čeprav se je pred kratkim upokojil, je Franc Jelinčič še vedno aktiven. Na podružničnem oddelku cerkniške glasbene šole na Rakeku poučuje klavir in neutrudno komponira, pa najsi bo to za prijatelje kot je skupina pevcev, ki je pred kratkim nastopila na božičnem koncertu, za otroke, ali pa  kot sam pravi - ˝za svojo dušo˝.

Bojan Glavina

S Francem Jelinčičem sva res lepo sodelovala, saj se v tistem času, ko sem na postojnski glasbeni šoli ustanavljala godalni orkester, ni dobilo veliko ustrezne literature za tako skupino. Najprej mi je pomagal s priredbami za godalni orkester (˝Jaz pa grem na zeleno travco˝, ˝Mamici˝), nato pa tudi s tremi krajšimi skladbicami za šolski godalni orkester (Allegro, Moderato, Allegro). Ko je naš orkester že zares ˝zazvenel˝, sem Franca nagovorila, da napiše skladbo tudi za večji orkester in vključi tudi trobila in pihala. Tako je leta 1991 napisal Fantazijo , ki smo jo velikokrat izvajali. Pomagal mi je tudi tako, da je skladbe, ki so zahtevale preveliko zasedbo, z ustrezno priredbo prilagodil možnostim našega orkestra. Napisal pa je tudi več skladb za violino in klavir in klavirski trio.

Marinka Kukec-Jurič

Kolega iz postojnske učiteljske zbornice, mag. kompozicije Franc Jelinčič, mi je v času mojega službovanja v Postojni predložil 41 partitur svojih izvirnih skladb in nekaj priredb instruktivne notne literature za komorne skupine (tercet klarinetov, trobilni trio, klavirski kvartet s tremi rogovi, kvartet pozavn, trobilni kvintet) in pihalno godbo, med katerimi so bile najuspešnejše:

- Arija za rog in klavir

- Sanjarjenje za rog in klavir ( krstna izvedba na božičnem koncertu Godbeniškega društva ˝V. Parma˝ Trebče na  

   Opčinah, 22. 12. 1995

- Fantazija za klavirski kvartet s tremi rogovi (krstna izvedba na jubilejnem koncertu 40-letnice GŠ Sežana, 1993

- Štiri skice za klarinet in klavir (iz leta 1984)

- Tri bagatele za klarinet in klavir (krstna izvedba na večeru slovenske glasbe ob skladateljevi 60-letnici v Sežani leta 1998)

- Fantazija za pozavno in klavir (krstna izvedba ob isti priložnosti)

- Mala suita za pozavno in klavir (krstna izvedba 9. 2. 2000 v Sežani)

- Chacona za dva klarineta in klavir

- Sonatina za tercet klarinetov

- Tri bagatele, Elegija in Fughetta (skladbe s katerimi je postojnski tercet klarinetov iz razreda Leandra Pegana prejel na zveznem tekmovanju v Dubrovniku 2. nagrado)

- ˝Kmetič na svet´ veselo živi˝-ljudska v priredbi za trobilni trio (krstna izvedba učencev GoŠ Trebče 22.12.1995 na Opčinah)

- Mala suita za trobilni kvintet ( krstna izvedba z učenci GŠ Postojne leta 1984)

- priredba Mozartove Sonatine za mladinski trobilni kvintet (krstna izvedba z učenci GoŠ Trebče na reviji ZPGŠ 1993 v Sežani)

- Suita v starem slogu za trobilni kvintet

- Božična suita za trobilni kvintet

- Trije samospevi na besedilo S. Kosovela za sopran in klavir

- ˝Ta strašni čas˝ za bas in klavir (krstna izvedba v Sežani ob otvoritvi Vrabčeve dvorane leta 1994)

- ˝Kraška jesen˝ za tenor in klavir (krstna izvedba ob isti priložnosti)

- priredba Porretovega Concertina za trobento in klavir - za solista in pihalno godbo

- ˝Po kraški vinski cesti˝ - venček napitnic za pihalno godbo

Seznam Francetovih ˝uspešnic˝ ni popoln, saj nimam vseh rokopisov. Sodelovanje s skladateljem je bilo zame izjemno koristno in plodno. Vsi moji učenci z obeh strani meje so radi igrali njegove skladbe in upam, da bodo to nadaljevali tudi bodoči glasbeniki.

Leander Pegan