Delovanje saksofonskega oddelka na primorskih glasbenih šolah
od leta 1990 do danes
Stanje saksofonskega oddelka, oziroma poučevanje saksofona pred letom 1990, je bilo v glavnem prepuščeno golemu naključju, oziroma improvizaciji. Vzrokov za to je verjetno več. Predvsem bi poudaril dva:
- prevladovanje ˝zabavnega˝ načina igranja saksofona
- primanjkovanje strokovno usposobljenega učnega kadra na primorskih šolah
Kar je pohvalno v začetnem obdobju, je delo prof. Dušana Vebleta na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, saj je vzorno skrbel za razvoj saksofona, predvsem na jazz področju.
Z vrnitvijo dveh strokovnjakov v Slovenijo - Ota Vrhovnika in Matjaža Drevenška, so se stvari bistveno spremenile na boljše.
Predvsem z delom prof. Matjaža Drevenška
se je poučevanje saksofona s klasičnim pristopom dvignilo na višjo raven. Z organizacijo
seminarjev v okviru ZPGŠ je bil podan ustrezen pristop pri oblikovanju pravilnega nastavka in tona pri učencih začetnikih.
Nastopi učencev na revijah in predvsem tekmovanjih glasbenih šol Slovenije so potrdili dvig kvalitete poučevanja na primorskih glasbenih šolah, tako solistično kot tudi v komornih zasedbah. Zato velja gojiti začrtano pot v organizaciji seminarjev, sodelovanju na revijah in tekmovanjih.
Trenutno je najbolj pereča problematika poučevanja saksofona na Primorskem naslednja:
- primanjkovanje diplomiranih in aktivnih saksofonistov, ki bi bili pripravljeni žrtvovati večji del svojega časa za delo z učenci na glasbeni šoli
- urejanje, oz. nabava notnega materiala za pouk saksofona
- ˝lobiranje˝ za nakup različkov saksofona (sopran, tenor, bariton) pri vodstvu šole in s tem gojenje komorne igre, kar je motivacija učencem. V kolikor bi se našel kandidat z vsemi zgoraj navedenimi željami, bi apeliral na vodstvu šol
- ravnatelje - na čim večjo podporo le-teh, saj je igranje saksofona le tako lahko zares kvalitetno.
Prof. Robert Stanič